Evropski parlament bo danes odločal o novi Evropski komisiji in jo predvidoma potrdil. S tem bo EU po dolgotrajnih pogajanjih dobil svoje vodstvo. Slovenska vlada je bila v preteklosti deležna kritik, predvsem opozicije, da je Slovenija dobila precej nevpliven položaj v novi postavi Evropske komisije, saj bo slovenski komisar Janez Lenarčič pristojen za resor kriznega upravljanja.

Veliko hitreje kot nova komisija Ursule von der Leyen so si položaje v Evropskem parlamentu razdelili evropski poslanci. Kako vplivne bodo članice EU-ja v Evropskem parlamentu, je pod drobnogled vzela bruseljska nevladna organizacija VoteWatch Europe, ki spremlja delo vodilnih evropskih institucij. Po njihovih ugotovitvah so v zdajšnji sestavi Evropskega parlamenta sorazmerno najbolje zastopani nemški evropski poslanci. Ne nazadnje je Nemčija največja država EU-ja glede na prebivalstvo in ima tudi največ evropskih poslancev (96).

Nemčija ima tri podpredsednike Evropskega parlamenta (Rainer Wieland, Katarina Barley in Nicola Beer), predsednika največje poslanske skupine EPP-ja (Manfred Weber), sopredsednika poslanskih skupin Zelenih / EFA in Evropske združene levice – Zelene nordijske levice (Ska Keller in Martin Schirdewan ) in podpredsednika S & D (Ismail Ertug). Poleg tega nemški evropski poslanci (v glavnem iz CDU / CSU) predsedujejo petim odborom Evropskega parlamenta.

"Ko pa gledamo povprečno uspešnost posameznih poslancev iz različnih nacionalnih skupin (glede na velikost nacionalnih delegacij), so bili Nemci nekoliko manj uspešni kot tri druge nacionalne skupine: češka, portugalska in romunska," so zapisali v analizi VoteWatch Europe.

Dva češka podpredsednika parlamenta

V novi sestavi Evropskega parlamenta so, denimo, češki poslanci (21 poslancev) dobili kar dva podpredsednika parlamenta (Dita Charanzová in Marcel Kolaja). Češki evropski poslanci pa so dobili tudi mesta podpredsednikov v nekaterih ključnih gospodarskih odborih in položaje koordinatorjev v več različnih političnih skupinah.

Portugalska (21 poslancev) ima enega podpredsednika parlamenta in šest podpredsednikov odbora, dobili pa so tudi nekatera ključna mesta v političnih skupinah. Romunski poslanci (32 poslancev) pa so dobili pomembna mesta v svojih političnih skupinah, kot so predsednik Renew Europe (Dacian Ciolos) in podpredsedniki EPP-ja (Siegfried Mureşan) in S&D-ja (Rovana Plumb).

Na drugi strani pa so najnižje vodstveno ocenjeni litovski (11 poslancev), ciprski (6 poslancev) in slovenski evropski poslanci.

"Poslanci iz teh nacionalnih skupin so v novem Evropskem parlamentu komajda dobili vodilna mesta. Zanimivo je, da večina poslancev držav EU-ja z nižjimi vodilnimi ocenami prihaja iz držav članic, ki so se EU-ju pridružile leta 2004 ali pozneje. Toda zdi se, da gre za neki razmeroma nov razvoj. V preteklosti smo ugotovili, da so bili evropski poslanci iz srednje in vzhodne Evrope dobro zastopani v vodstvu EP-ja, medtem ko so bili manj produktivni pri pripravi poročil (v primerjavi s severnoevropskimi poslanci). Zdi se, da to ni več tako, z nekaj izjemami, kot omenjeni češki in romunski evropski poslanci," so še zapisali v omenjeni analizi.

Ali je vzrok maloštevilnost poslancev?

Slovenijo v Evropskem parlamentu zastopajo poslanci, ki so člani petih slovenskih političnih strank (SDS, SD, LMŠ, NSi in SLS). Omenjene politične stranke in njihove evropske poslance smo povprašali, ali se strinjajo z oceno VoteWatch Europe in kaj je po njihovem mnenju vzrok za podpovprečno zastopanost slovenskih poslancev na vodstvenih oz. vplivnejših položajih v EP-ju. Odgovore so nam posredovale le nekatere stranke in evropski poslanci.

"Ne gre za strinjanje ali nestrinjanje z oceno VoteWatch Europe, ampak za to, ali bodo slovenski evropski poslanci dovolj prepoznavni pri svojem delu in ob tem dovolj vplivni, da lahko naredijo nekaj dobrega za Slovenijo v okviru svojega mandata. Tovrstne meritve so sicer dobrodošle, a v realnosti morda ne prikazujejo prave slike. Ključno bo torej delo posameznih poslank in poslancev, kar bo seveda dalo večje možnosti za izboljšanje ocen slovenskih poslancev pri naslednjih meritvah. V SD-ju menimo, da sta tako naša evropska poslanka Tanja Fajon, ki je bila v prejšnjem mandatu celo edina slovenska poslanka na funkciji podpredsednice poslanske skupine, konkretno S&D, kot tudi Milan Brglez, ki je novinec med poslanci, relativno dovolj prepoznavna. S svojim delom, tudi v odborih, v katerih sodelujeta ali skupinah ter delegacijah EP, ki ju vodita, pa bosta lahko svojo prepoznavnost in vpliv na odločitve seveda še okrepila," odgovarjajo v SD-ju.

"Zagotovo igra pri tem precejšnjo vlogo velikost posamične države oz. število njenih prebivalcev, saj imajo manjše države tudi manj številčne posamične delegacije, zato je posledično tudi njihova zastopanost na vodstvenih ali vplivnejših položajih manjša. A to še ne pomeni, da evropski poslanci iz Slovenije ne morejo imeti dovolj vpliva na odločitve EP. Za nekatere odločitve EP, ki so pomembne za Slovenijo, je zato izjemnega pomena, da se slovenski evropski poslanci povezujejo in so bolj aktivni ter delujejo v korist naše države," dodajajo.

V LMŠ-ju pa pojasnjujejo, da ima pač Slovenija glede na svojo velikost le osem evropskih poslancev, kar pomeni, da je tudi možnost za zasedbo vodstvenih položajev posledično manjša. "Ob tem je treba poudariti še, da je za evropska poslanca, izvoljena na listi LMŠ, to šele prvi mandat, večje možnosti za zasedbo vodstvenih položajev v Evropskem parlamentu pa imajo praviloma poslanci, ki v EP-ju delujejo že dalj časa. Evropska poslanca Irena Joveva in Klemen Grošelj sta se usmerila v delo odborov, pomembnih za Slovenijo," pravijo v LMŠ-ju.

Odgovorov SDS-a in NSi-ja nismo prejeli.