Ker so v vladni službi za razvoj komisiji zagotovili, da bomo vračila za ugotovljene napake izterjali, nam je pred kratkim del denarja že sprostila, a v praksi nič kaj ne kaže, da bo država to v resnici izpeljala. Šolsko ministrstvo tako namesto uspešnega vračila denarja čaka na odločitve sodišča, za katerega pa sploh ni jasno, ali lahko ponovno preverja ugotovitve revizije.

Največji grešniki pri porabi evropskega denarja so bile občine, ki so neupravičeno podražile gradnjo optičnih omrežij (vračilo 4,5 milijona evrov), ter medicinska fakulteta v Mariboru in bolnišnica v Murski Soboti, ki sta zaradi napak v razpisih in gradnji primorani vrniti 1,1 oziroma 2,2 milijona evrov. Dokončno je Evropska komisija te dni potrdila tudi sporno omejevanje konkurence pri obnovi proge Pragersko-Hodoš, zaradi česar mora ministrstvo za promet vrniti pet odstotkov evropske pomoči za dobrih 40 milijonov evrov vreden projekt, tj. še 1,9 milijona evrov.

Manj uspešna od ugotavljanja domnevnih napak je država pri izterjavi denarja. Univerzi v Mariboru, od katere država zahteva vračilo denarja zaradi napak pri izbiri izvajalcev in spremenjenih načrtov pri gradnji Medicinske fakultete, je uspelo celoten postopek ustaviti. Kot pojasnjuje ministrstvo za šolstvo, je univerza vložila tožbo na upravno sodišče za odpravo končnega revizijskega poročila, v katerem so bile ugotovljene nepravilnosti. Na ministrstvu so prvotno pojasnili, da sta se "po vloženi tožbi na upravno sodišče vodstvi ministrstva in upravičenca v maju 2014 dogovorili, da z izvršbo počakajo do odločitve sodišča". Kljub temu so pred kratkim na univerzo poslali predlog za izvršbo zneska v celoti.

Prav isto ministrstvo pa se zaradi ugotovljenih nepravilnosti v prav istem poročilu ni ustavilo pri izterjavi občin. Te morajo v državni proračun vrniti naložbe v optično omrežje, ki so ga gradile v vrednosti 1,7 milijona evrov (konzorcij Ormož), 1,9 milijona (Mokronog-Trebelno) in 943 tisoč evrov (Konzorcij Sežana). V primeru občin, ki so se sicer prav tako dogovorile za obročno odplačevanje, je ministrstvo podalo predlog za izvršbo na pravobranilstvo.

Povsem druga zgodba je bolnišnica v Murski Soboti, ki je zaprosila za obročno vračilo denarja, kar je ministrstvo za zdravje že maja potrdilo. Vse od tedaj pa čakajo na mnenje finančnega ministrstva, ali je to sploh mogoče. Na finančnem ministrstvu so potrdili, da obročnemu odplačevanju "sicer načelno ne nasprotujejo, minister pa še čaka na mnenje strokovnih služb, ali vloga ustreza z zakonom določenim pogojem za obročno odplačilo dolga". Ministrstvo za zdravje je finančno ministrstvo prosilo za mnenje pred tremi meseci, a pojasnila ni dočakalo.

Ministrstvo za promet pa za zdaj nima pojasnil, kje bo dobilo 1,9 milijona evrov, ki jih mora vrniti zaradi domnevnega oviranja konkurence pri prenovi progi Pragersko-Hodoš. To utegne biti le eno izmed spornih javnih naročil. Trenutno jih država namreč pregleduje kar približno 300, od tega neuradno sumijo, da bo spornih vsaj tretjina. To je zahtevala Evropska komisija in zaradi tega je še vedno zamrznjen del evropskih sredstev. Poenostavljeno povedano v Bruslju očitajo Sloveniji, da so slovenska javna naročila že ob razpisih zaprta za podjetja in osebe, ki nimajo slovenskih inženirskih licenc oziroma jih ni mogoče pridobiti naknadno, kar bi lahko pomenilo omejevanje konkurence iz tujine. Če se ta razlaga potrdi, grozi državi do 15 milijonov evrov kazenskih vračil v proračun.

Jure Brankovič, Tarča