Voditelji držav članic EU ter Skupnosti latinskoameriških in karibskih držav (CELAC) so v skupni izjavi izrazili globoko zaskrbljenost zaradi vojne v Ukrajini, pri čemer Rusije niso omenili.
"Izražamo globoko zaskrbljenost zaradi vojne proti Ukrajini, ki še naprej povzroča neizmerno človeško trpljenje in krepi obstoječe šibkosti svetovnega gospodarstva," piše v izjavi, ki je od 60 držav ni podprla zgolj Nikaragva.

Podprli so vsa diplomatska prizadevanja, usmerjena k pravičnemu in trajnemu miru v skladu z Ustanovno listino ZN-a.

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je po zasedanju dejal, da je sprejetje izjave kljub temu velik uspeh, saj se Nikaragva ni strinjala zgolj s točko o Ukrajini. Dodal je, da so v izjavi poudarili zavezanost multilateralizmu in mednarodnemu redu, ki temelji na pravilih. To je poudaril tudi začasni predsednik CELAC-a Ralph Gonsalves, ki je dejal, da se vrh ni preveč osredotočal na Ukrajino, ampak so govorili tudi o drugih temah.

V izjavi tudi številne druge teme

V izjavi so tako potrdili tudi skupno zavezanost ambicioznemu boju proti proti podnebnim spremembam, pri čemer so poudarili pomen celovitega in učinkovitega izvajanja pariškega podnebnega sporazuma, pa tudi zavezanost mednarodnim dogovorom na področju biotske raznovrstnosti. Premier karibske države Sveti Vincent in Grenadine Gonsalves je ob tem izpostavil zagotovilo voditeljev, da bodo izpolnili zavezo razvitih držav, da bodo za financiranje boja proti podnebnim spremembam v državah v razvoju prispevale 100 milijard dolarjev na leto.

Zelenemu prehodu v državah Latinske Amerike bodo sicer namenjene naložbe v okviru evropske pobude Global Gateway. Ta sredstva bodo poleg tega namenili izobraževanju, zdravstveni infrastrukturi, pa tudi digitalnemu prehodu. V izjavi so poudarili, da mora ta prehod v središče postaviti človeka in varovati zasebnost.

Na področju trgovine so izpostavili, da je treba v celoti izvajati trgovinske sporazume med EU-jem in partnericami v Latinski Ameriki in Karibih. Pozvali so k ratifikaciji že podpisanih sporazumov. Glede trgovinskega sporazuma med EU-jem in južnoameriškim trgovinskim blokom Mercosur pa so zapisali zgolj, da so se seznanili z delom, povezanim z njim.

V izjavi so izrazili še obžalovanje zaradi trpljenja, ki ga je povzročila čezatlantska trgovina s sužnji. V besedilu ni konkretnih zavez glede reparacij za odpravo posledic suženjstva, so pa države CELAC-a spomnile na načrt skupnosti karibskih držav na tem področju.

Voditelji so se zavezali k okrepitvi sodelovanja v mednarodnih forumih in k temu, da bodo srečanja potekala na dve leti. Naslednje bo leta 2025 v Kolumbiji. Vzpostavili pa bodo tudi mehanizem za medsebojno usklajevanje v vmesnem času. "V odnosih med državami Latinske Amerike, Karibov in EU-ja se odpira nova stran, ki je optimistična," je po vrhu povedal Evropskega sveta Michel. Gonsalves se je strinjal z njim. "Odnosi med EU-jem in CELAC-om so danes zaradi tega dogovora močnejši, kot so bili včeraj ali pa predvčerajšnjim," je dejal.

Von der Leyen: Dogovor z Mercosurjem v prihodnjih mesecih

Predsednica Evropske komisije pa je po vrhu izrazila prepričanje, da bosta EU in južnoameriški trgovinski blok Mercosur pogajanja o trgovinskem sporazumu sklenila v prihodnjih mesecih. Močno sem prepričana, predvsem po teh dveh dneh, da bomo v prihodnjih mesecih lahko sklenili pogajanja z Mercosurjem. Cilj je, da bi preostale razlike razrešili čim prej in končali najpozneje do konca leta," je o pogajanjih s trgovinskim blokom, v katerem so Brazilija, Argentina, Urugvaj in Paragvaj, po vrhu EU-Skupnost latinskoameriških in karibskih držav (CELAC) povedala Ursula von der Leyen.

V odzivu na besede brazilskega predsednika Luiza Inacia Lule da Silve, da morajo pogajanja temeljiti na zaupanju, in ne na grožnjah, je spomnila na svoj obisk v Braziliji in Argentini pretekli mesec. Pogovori so pomembni, da bi razumeli stališča drug drugega, je poudarila.
"Imamo iste cilje. Želimo si zaščititi podnebje in biotsko raznovrstnost. Predsednik Lula je veliko storil od nastopa mandata, na primer pri ustavitvi krčenja gozdov," je dejala.

Vlogo brazilskega predsednika je na skupni novinarski konferenci z von der Leyen in predsednikom Evropskega sveta Charlesom Michelom izpostavil tudi argentinski predsednik Alberto Fernandez. Dejal je, da je lahko s prihodom Lule na oblast Mercosur znova začel razumen dialog z EU-jem, in dodal, da je krčenje amazonskega gozda v Braziliji skrbelo tudi Argentino.

Glede trgovinskega sporazuma EU-Mercosur je poudaril, da mora koristiti obema stranema. "Gredo pa pogovori v pravo smer," je povedal.

EU in Mercosur sta politični dogovor o sporazumu dosegla leta 2019, vendar pa v Uniji obstajajo pomisleki, predvsem glede zaščite okolja v državah Mercosurja. Evropska komisija je pripravila dodatek, s katerim bi v prostotrgovinski sporazum vključili dodatna določila v povezavi s podnebjem, okoljem in človekovimi pravicami, vendar pa se članice Mercosurja s tem ne strinjajo povsem.

Pogovori o tem sporazumu so bili ena glavnih tem dvostranskih srečanj ob robu dvodnevnega vrha EU-ja in Latinske Amerike, ki se je sklenil v Bruslju.

Vrha se je namesto premierja Roberta Goloba udeležila zunanja ministrica Tanja Fajon, ki je zagotovila, da bo Slovenija kot prihodnja članica Varnostnega sveta Združenih narodov delovala kot povezovalna sila in si prizadevala za konstruktivne rešitve.