Kompromis med Nemčijo in Francijo naj bi tako predvideval, da bo pravni okvir za enoten mehanizem nadzora dogovorjen do konca leta, nadzor pa bi vzpostavili v letu 2013.

Enoten nadzor nad bankami je temelj bančne unije in pogoj za neposredno dokapitalizacijo bank iz stalnega reševalnega mehanizma ESM, ki velja za ključno orožje v boju proti krizi. Z neposredno dokapitalizacijo bank iz ESM-ja naj bi namreč Unija presekala gordijski vozel bančne in dolžniške krize, saj se z njo dolgovi članic območja evra ne bi povečevali.

Hollande proti Merklovi
Glede skupnega bančnega nadzora je bila na eni strani Nemčija, na drugi Francija z Italijo, Španijo in drugimi, ki želijo zakonodajo spraviti pod streho še letos. V Berlinu hitenju niso naklonjeni in postavljajo dva pogoja: da v Evropski centralni banki (ECB) strogo ločijo monetarno politiko od bančnega nadzora in da ne streljajo previsoko, ampak iz skupnega nadzora izvzamejo nesistemske banke, kot sta Sparkasse in Volksbank, je poročala RTV-jeva dopisnica Erika Štular.

Francoski predsednik Francois Hollande in nemška kanclerka Angela Merkel sta z izjavami pred zasedanjem utrdila okope. Hollande je želel potrditev cilja za vzpostavitev enotnega bančnega nadzora do konca leta, Merklova pa več nadzora nad nacionalnimi proračuni. Nemško stališče, da z vzpostavljanjem bančnega nadzora ne bi smeli hiteti, podpirajo članice območja evra z najvišjo bonitetno oceno, razen Francije, ki vodi nasprotni tabor, v katerem je tudi Slovenija.

Češka grozi z vetom
Še v sredo zvečer so pristojni iskali tudi rešitev, kako bi v odločanje o bančnem nadzoru vključili tudi države z lastno valuto. Češka je zagrozila z vetom, če bo predlog bančne unije sprejet, ko je bil predlagan. Zanjo je sporno tudi povezovanje jamstvenih shem za bančne vloge in skupen sklad za reševanje bank.

Kompromis bi lahko našli z oblikovanjem skupnega odbora z neevrskimi državami znotraj ECB-ja, ki bi zgolj pripravljal odločitve. Skupni bančni nadzor je pogoj za neposredno dokapitalizacijo bank iz evrskega reševalnega sklada.

Različni pogledi
Nič manj razhajanj ni glede dolgoročnejših pobud za krepitev monetarne unije. Predsednik evropskega sveta Herman Van Rompuy ponuja v razmislek predlog o proračunu evrskega območja, iz katerega bi pokrivali kratkoročne stroške strukturnih reform, na drugi strani pa bi se države morale s pogodbo z Brusljem zavzeti za njihovo izvedbo Berlin je tudi tokrat za večjo disciplino, a proti novemu proračunu, ki pa so mu naklonjeni v Parizu. Poskus, pridobiti podporo vsaj za skupno zadolževanje prek evrskih menic, kot kaže, ni uspel.