Voditelji članic EU-ja so pozdravili in potrdili širitvene sklepe, ki so jih v torek sprejeli ministri. S tem so potrdili začetek pristopnih pogajanj s Srbijo v januarju. Prva pogajalska konferenca je načrtovana za 21. januar. Predsednica slovenske vlade Alenka Bratušek je odločitev o Srbiji pozdravila kot dobro novico in izrazila pričakovanje, da bodo na svoji poti v Unijo napredovale tudi druge države na Zahodnem Balkanu, ki jim zdaj ne gre prav dobro, predvsem BiH.

Integracijo držav Zahodnega Balkana v EU je po premierkinih besedah treba pospešiti. Slovenija je to podpirala do zdaj in bo še naprej, tudi s procesom Brdo, je še izpostavila predsednica vlade.

V osredju Ukrajina
V ospredje pozornosti se je sicer prerinila Ukrajina, ki se namesto k Uniji obrača k Rusiji. Kijev je novembra z zavrnitvijo podpisa sporazuma o krepitvi vezi z Unijo sprožil tudi plaz očitkov na račun evropske diplomacije. EU mora zdaj dobro premisliti o svoji politiki do vzhodnih sosed, posebej do Ukrajine, preden se bo januarja na vrhu pogovoril še z eno ključnih strateških partneric, Rusijo, ki je zmagala v zadnji bitki za vpliv v nekdanjih sovjetskih republikah.

Vrh je sicer znova zatrdil, da Unija ostaja pripravljena na podpis sporazuma o krepitvi vezi z Ukrajino. Ob tem je pozval k spoštovanju človekovih pravic in k demokratični rešitvi politične krize v Ukrajini, ki naj upošteva želje Ukrajincev. "Pripravljeni smo ga podpisati, takoj ko bo Ukrajina pripravljena," je povedal predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy. Poudaril je, da mora imeti Ukrajina pravico do svobodne izbire in da zunanji pritiski na to državo niso sprejemljivi. "Vrata ostajajo odprta, datuma za njihovo zaprtje ni," je ob koncu vrha EU-ja dejala nemška kanclerka Angela Merkel, a opozorila, da je vse odvisno od Ukrajine, ki mora izpolniti pogoje.
Osredotočenje na strukturne reforme
Prvi dan zasedanja se je sicer vrh zavezal, da se bo do oktobra prihodnje leto dogovoril o reformnih zavezah v zameno za finančne spodbude. Ob umirjanju dolžniške krize namreč Unija opozarja, da se je nujno osredotočiti na izvajanje strukturnih reform. Sprva so se te zaveze imenovale pogodbe, zdaj so jih preimenovali v partnerstva. Z besedo "partnerstvo" izražamo dejstvo, da sta za tango potrebna dva, v Bruslju pojasnjujejo semantični premik.

Slovenija se zavzema za to, da bi bila ta reformna partnerstva zavezujoča. "Zavedati se moramo, da bo to samo spodbuda ... Nihče ne more narediti naših domačih nalog namesto nas," je poudarila Bratuškova.

Reformna partnerstva pomenijo krepitev ekonomske unije. Gre za eno izmed štirih prednostnih nalog pri odpravljanju razpok v ekonomski in monetarni uniji, ki jih je osvetlila kriza. Preostale tri so bančna unija, fiskalna unija in krepitev politične unije.

Slovenska premierka je na tokratni vrh prišla z olajšanjem, ker slovenske bančne težave niso bile tema pogovorov ob robu zasedanja. Prvič v osmih mesecih me kolegi niso spraševali, ali bo Slovenija lahko bančne težave rešila sama, je povedala. "Dobila sem veliko čestitk za dobro opravljeno delo v bančnem sektorju, a s čestitkami so prišle tudi besede, da nas kar nekaj dela še čaka. Vse sile bodo zdaj usmerili v sanacijo gospodarstva."

Ključna privatizacija
Ključna je privatizacija. Premierka zanimanja Nemcev za Telekom, Italijanov za Aerodrom Ljubljana in Francozov za Novo Kreditno banko Maribor ni želela podrobno komentirati, poudarila je le, da je zanimanje za Telekom in Aerodrom veliko. Ob tem je izrecno poudarila, da se ne bodo sklepale "nikakršne kupčije" kar tako: "Ne bomo se dogovarjali pod mizo ali z vsakim posebej, vsi postopki bodo potekali popolnoma transparentno, z javnimi razpisi."

Transparentnost je po premierkinih besedah izjemno pomembna, ker je "zaupanje ljudi v privatizacijo v tem trenutku enako nič". Bratuškova sicer ob tem poudarja, da za to nista krivi ona ali njena vlada, temveč napačni koraki v preteklosti. Privatizacija v preteklosti je namreč po njenih navedbah v Sloveniji pustila velik negativen pečat, kar je zdaj treba spremeniti in pokazati, da vstop tujega partnerja v podjetje in umik države nista nekaj slabega, ampak pozitivnega.

Za privatizacijo je po premierkinih besedah pripravljen zelo podroben časovni načrt, ki pa ga ne želijo javno razkriti, da ne bi bilo pritiskov. "Absolutno je pa naš načrt, da se te prodaje, ki se zdaj začenjajo, končajo v naslednjem letu," je sklenila. Vrh EU-ja je sicer ugotovil, da je kljub okrevanju brezposelnost še vedno previsoka. Bratuškova je izpostavila brezposelnost mladih in spomnila na svoj predlog, naj se jim spomladi na konferenci v Rimu pridružijo tudi mladi in sami povejo, kaj pričakujejo.

Pri tem je premierka izpostavila podatek, da je gospodarska aktivnost v Sloveniji v tretjem četrtletju v primerjavi z drugim prvič po dolgem času ostala enaka in ni padala. Poleg tega je premierka pozdravila korak naprej k okrepljenemu sodelovanju v okviru skupne varnostne in obrambne politike, ki so ga voditelji napravili prvi dan zasedanja.