Voditelji so razpravo o vseh temah, ki so jih imeli na dnevnem redu, od odzivov na pandemijo novega koronavirusa do odnosov s Turčijo in Rusijo ter pogovora, prav tako v virtualni obliki, z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom, opravili v enem dnevu. Videokonferenca očitno ni format, ki bi omogočal neposredno in poglobljeno izmenjavo mnenj, je iz Bruslja poročala dopisnica RTV Slovenija Mojca Širok.

Voditelji zato tudi niso sprejeli nobenih sklepov, ampak samo izjavo, v kateri so poudarili, da je ključ za izhod iz krize pospeševanje proizvodnje, dobave in razpošiljanja cepiv. Zavzeli so se za preglednost izvoza, podjetja pa pozvali, naj spoštujejo pogodbene dobavne roke. Potrdili so tudi ključ razdeljevanja cepiva glede na število prebivalstva, za kar se je, kot je znano, posebej zavzelo šest držav, tudi Slovenija. O delitvi desetih milijonov odmerkov cepiva podjetja BioNTech-Pfizer, ki so jih iz druge polovice leta preusmerili v drugo četrtletje, pa bo v naslednjih dneh razpravljal odbor stalnih predstavnikov, torej veleposlaniki držav članic v Bruslju, še poroča Širokova.

Sistem razdeljevanja cepiv

"Potrjujemo ključ razdeljevanja cepiv po načelu pro rata glede na prebivalstvo," piše v skupni izjavi voditeljev EU-ja. Voditelji so odbor stalnih predstavnikov članic EU-ja pozvali, naj "v duhu solidarnosti" obravnava vprašanje hitrosti dostave cepiv v okviru razporejanja pospešene dobave desetih milijonov odmerkov cepiva BioNTecha in Pfizerja.

To je odziv na zahteve šestih voditeljev članic EU-ja, tudi slovenskega premierja Janeza Janše, naj se ustrezno obravnava vprašanje neenakega dostopa članic do cepiv. Omembe spornega korekcijskega mehanizma v izjavi sicer ni, so pa omenjeno dodali v izjavo kljub napovedim virov iz Bruslja, da se vrh z razdeljevanjem odmerkov cepiv ne namerava ukvarjati.

Šesterica je po neuradnih informacijah želela, da bi vrh EU-ja v sklepih potrdil zavezo k pravičnemu dostopu vseh članic do cepiv po načelu pro rata glede na prebivalstvo in se zavzel, da bi vprašanje neenake porazdelitve cepiv rešili z vzpostavitvijo korekcijskega mehanizma.

Rešitev so doslej v glavnem iskali v okviru usmerjevalnega odbora, pri razporejanju omenjenih dodatnih desetih milijonov odmerkov cepiva BioNTecha in Pfizerja, ki so jih preusmerili iz druge polovice leta v drugo četrtletje. Zdaj pa se bo očitno s tem ukvarjal odbor stalnih predstavnikov.

Voditelji članic EU so se sicer v četrtek na virtualnem zasedanju pričakovano zavezali h krepitvi prizadevanj za pospešitev proizvodnje in dobave cepiv ter cepljenja, saj je to ključno za premostitev pandemične krize. To je prva, absolutna prioriteta, je poudaril predsednik Evropskega sveta Charles Michel.

Skupno covidno potrdilo?

Eno ključnih sporočil vrha je, da je treba okrepiti prizadevanja za pospešitev proizvodnje in dobave cepiv ter cepljenja, saj je to ključno za premostitev pandemične krize.

Voditelji naj bi se tudi zavzeli za začetek priprav na skupni pristop k postopnemu odpravljanju omejitev in za čimprejšnjo vzpostavitev enotnega sistema za covidno potrdilo, ki naj bi bilo pripravljeno do poletja ter naj bi olajšalo potovanja in spodbudilo turizem.

Evropska komisija je prejšnji teden predlagala uvedbo brezplačnega "digitalnega zelenega potrdila", ki naj bi bilo dokaz, da se je oseba cepila proti covidu-19, da ima negativen izid testa ali da je prebolela covid-19. Voditelji so pozvali k prednostni obravnavi tega projekta.

Evropski parlament je medtem že potrdil, da bo predlog obravnaval po nujnem postopku, da bi omogočili njegovo uporabo do poletja.

Pričakovano je bilo veliko razprave glede vprašanja izvoza cepiv, ki je močno zaostrilo odnose med EU-jem in Združenim kraljestvom, pa tudi med članicami ter institucijami Unije ni enotnega mnenja o tem. Evropska komisija je zaostrila merila za odobritev izvoza, nad čimer naj nekatere članice ne bi bile navdušene. Poleg spoštovanja pogodb o nabavi cepiv bo pri odločanju o zaprosilih za izvoz zdaj upoštevala tudi spoštovanje načel vzajemnosti in sorazmernosti ter zagotavljanje varne oskrbe s cepivi v EU.

Voditelji so poudarili pomen preglednosti in uporabe sistema odobritve izvoza. Potrdili so pomen svetovnih vrednostnih verig in ponovili poziv podjetjem, da morajo zagotoviti predvidljivost proizvodnje cepiv in spoštovati pogodbene obveznosti.

Von der Leyen: 21 milijonov odmerkov na Otok, v nasprotni smeri nič

V Londonu Uniji očitajo cepilni nacionalizem, na kar je predsednica komisije Ursula von der Leyen v četrtek na vrhu odgovorila s podatki, da je Uinja od decembra izvozila okoli 77 milijonov odmerkov cepiv proti covidu-19 v 33 držav po svetu. Od tega je šlo 21 milijonov odmerkov v Združeno kraljestvo, medtem ko v nasprotni smeri v Unijo ni prišlo nič, zato v Bruslju poudarjajo pomen upoštevanja načel vzajemnosti in sorazmernosti.

Von der Leynova je navedla tudi podatke o tem, koliko odmerkov je do zdaj dobil EU – približno 88 milijonov odmerkov. Od tega so jih uporabili 62 milijonov. Z dvema odmerkoma so cepili 18,2 milijona ljudi, kar je 4,1 odstotka prebivalcev EU-ja.

Predsednica komisije je znova navedla tudi številke o predvidenih odmerkih za EU v prvem polletju. V prvem četrtletju naj bi Unija od BioNTecha in Pfizerja, Moderne ter AstraZenece dobila 106 milijonov odmerkov, v drugem pa od omenjenih podjetij in družbe Johnson & Johnson računa na 360 milijonov.

EU si je zastavil cilj, da se do konca poletja cepi 70 odstotkov vseh odraslih. Z navedenimi odmerki lahko Unija do konca junija cepi 260 milijonov ljudi, kar je okoli 58 odstotkov.

Največ težav ima Unija z britansko-švedsko družbo AstraZeneca, ki naj bi po današnjih osveženih podatkih v prvem četrtletju dobavila le 30 milijonov od 120 milijonov odmerkov, kolikor bi jih morala v skladu s pogodbo, v drugem četrtletju pa le 70 milijonov od 180 milijonov odmerkov.

Vrh se sicer naj ne bi ukvarjal z vprašanjem razdeljevanja cepiv, saj to ni primeren prostor za to, so dan pred zasedanjem pojasnili viri pri EU-ju. Rešitev za težave glede cepiv, ki jih je poudarilo šest voditeljev, tudi slovenski premier Janez Janša, se išče v okviru usmerjevalnega odbora.

V Michelovi tiskovni službi so po koncu prvega dne virtualnega zasedanja sporočili, da je marčevskega vrha konec, da torej nadaljevanja danes ne bo. Predvideno je bilo namreč dvodnevno zasedanje, a so voditelji vse opravili v enem dnevu.