Potem ko je že pred začetkom vrha postalo jasno, da ni več ovir na poti Srbije do statusa kandidatke za članstvo v povezavi, je premier Janez Janša ocenil, da ta odločitev ni pomembna samo za Srbijo, temveč tudi za regijo in EU, saj je to pozitiven signal za bodoče kandidatke, ki čakajo v vrsti.

Srbija je po lanski aretaciji haaškega osumljenca Ratka Mladića status pričakovala že decembra lani, vendar ga ni dobila, v glavnem zaradi nasilja na severu Kosova, kjer so tamkajšnji Srbi postavili barikade in v streljanju na pripadnike Kforja ranili več nemških in avstrijskih vojakov.

Vrh EU je Srbiji decembra lani določil tri pogoje za status: napredek pri izvajanju dogovorov v okviru dialoga s Prištino, dogovor o regionalnem sodelovanju ter dejavno sodelovanje pri zagotavljanju izvajanja mandatov evropske misije Eulex in operacije zveze Nato Kfor.

Preboj je bil dosežen konec minulega tedna, ko sta bila v okviru dialoga Beograda in Prištine izpolnjena dva od omenjenih pogojev. Strani sta namreč po dolgih pogajanjih dosegli kompromis o zastopanju Kosova na regionalnih srečanjih in o izvajanju dogovora o skupnem upravljanju meje na severu Kosova.

Na koncu se je zapletlo še zaradi Romunije, ki je zahtevala, da se v sklepe vključi ureditev statusa vlaške manjšine v Srbiji. Problem je bil rešen tako, da bo Evropska komisija pozorno spremljala prizadevanja Srbije glede varstva manjšin in o tem poročala v poročilu o napredku Srbije na poti v EU.