Države članice in Evropska komisija so se zavezale, da si bodo prizadevale za skupni nakup plina, utekočinjenega zemeljskega plina in vodika na prostovoljni osnovi, piše v sklepih vrha EU-ja, ki se je po dolgi razpravi sklenil danes zvečer.

"S tem bodo optimalno izkoristile svojo skupno politično in tržno težo Evropske unije in držav članic za znižanje cen v pogajanjih," so poudarili.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je na novinarski konferenci po vrhu pozdravila, da bo EU zdaj izkoristil svojo skupno pogajalsko moč. "Namesto da bi tekmovali med sabo in tako dvigovali cene, bomo združili svoje povpraševanje," je pojasnila.

Platforma za skupne nakupe bo odprta tudi za države Zahodnega Balkana in tri države Vzhodnega partnerstva – Ukrajino, Moldavijo in Gruzijo, še piše v sklepih.

EU bo letno kupil 50 milijard kubičnih metrov plina iz ZDA

EU in ZDA so se dogovorili za dobavo 50 milijard kubičnih metrov ameriškega utekočinjenega zemeljskega plina Uniji na leto, ki lahko nadomesti tretjino letne dobave plina iz Rusije, je sporočila Ursula von der Leyen.

ZDA so se že zavezale, da bodo EU-ju zagotovile dodatnih 15 milijard kubičnih metrov utekočinjenega zemeljskega plina v tem letu kot nadomestilo za ruski plin. Za naprej pa si bo Evropa prizadevala za stabilno dobavo ameriškega plina najmanj do leta 2030. Dogovarjajo se za približno 50 milijard kubičnih metrov na leto, je povedala von der Leyen.

"Plin iz ZDA bo nadomestil plin iz Rusije," je bila jasna predsednica, ki je tudi posvarila, da bo vojna v Ukrajini postala "strateški neuspeh" ruskega predsednika Vladimirja Putina.

Ameriški predsednik Joe Biden pa je po sklenitvi dogovora dejal, da bodo ZDA in Unija skupaj delali za pospešitev energetskega prehoda in da dogovor z Unijo ni v nasprotju s podnebnimi cilji. "Dogovor, ki smo ga sprejeli, bo povečal energetsko in nacionalno varnost," je dodal.

Ameriški predsednik je po pogovorih s predsednico komisije pozdravil prelomne načrte Unije za odpravo odvisnosti od ruske energije do leta 2027 in poudaril, da je treba evropsko odvisnost od ruskega plina zmanjšati čim prej, čeprav bo stalo. EU mora po njegovih besedah čim prej storiti dvoje: zmanjšati odvisnost od ruskega plina in obenem zmanjšati odvisnost od plina nasploh.

Zaveza o evropski energetski varnosti

ZDA in Evropska komisija so objavile tudi skupno pisno izjavo za javnost o evropski energetski varnosti, v kateri se zavezujejo k zmanjšanju evropske odvisnosti od ruske energije, najostreje obsojajo rusko invazijo Ukrajine in poudarjajo skupni cilj zagotavljanja energetske oskrbe EU-ja in Ukrajine. "Energetska varnost in vzdržnost EU-ja in Ukrajine sta bistveni za mir, svobodo in demokracijo v Evropi," piše v izjavi.

EU in ZDA so se dogovorili tudi za takojšnjo vzpostavitev posebne delovne skupine o energetski varnosti, ki ji bosta sopredsedovala predstavnik Bele hiše in predstavnik predsednice komisije. Skupina bo bedela nad uresničevanjem omenjenih ciljev, predvsem za zagotovitev dodatnih 15 milijard kubičnih metrov ameriškega utekočinjenega zemeljskega plina Uniji v tem letu.

Komisija si bo skupaj s članicami Unije prizadevala za zagotovitev stabilne dobave ameriškega plina do najmanj leta 2030, in sicer za približno 50 milijard kubičnih metrov na leto, pri čemer naj bi pri ceni utekočinjenega plina za EU upoštevali dolgoročne tržne temelje, ravnotežje med povpraševanjem in ponudbo ter skupni cilj podnebne nevtralnosti, še piše v skupni izjavi.

Janša: Biden je zagotovil, da imajo ZDA velikanske rezerve

O dogovoru EU-ja in ZDA glede dobave 50 milijard kubičnih metrov ameriškega utekočinjenega zemeljskega plina Uniji na leto je slovenski premier Janez Janša dejal, da je Biden v četrtek zagotovil, da imajo ZDA velikanske rezerve nafte in plina, 300 črpališč, ki jih lahko odprejo kadar koli.

Tako da do naslednje zime nabava plina in nafte zagotovo ne bi smela biti težava, tako glede količin kot same logistike, je pa teh energentov bistveno več, kot smo si doslej mislili, tudi bliže, je pa treba zgraditi skladiščne zmogljivosti in nekatere plinovode, je dejal Janša.

Prejšnji ameriški predsednik Donald Trump in tedanji predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker sta sicer že julija 2018 sklenila dogovor o krepitvi uvoza ameriškega utekočinjenega zemeljskega plina in soje v Unijo, ki je tedaj preprečil trgovinsko vojno ob Trumpovih grožnjah z uvedbo novih carin na avtomobile.

Janša za srednjo pot

Slovenija se v razpravi o spoprijemanju z visokimi cenami energije zavzema za srednjo pot – krepitev evropskega pristopa, torej za skupne nabave, skupna pogajanja o cenah in vzpostavljanje skupnih zmogljivosti, zlasti skladišč za plin, je poudaril Janša ob prihodu na drugi dan vrha EU-ja v Bruslju.

V Bruslju so na vrhu EU-ja v četrtek razpravljali o zmanjšanju odvisnosti od ruskih energentov.