Kitajska je po napovedi umika ZDA iz pariškega podnebnega sporazuma napovedala, da bo prevzela dejavno vlogo pri uresničevanju pariškega sporazuma. Kitajski premier Li Kečjang je med četrtkovim obiskom v Berlinu poudaril, da Kitajska, ki je sicer največja onesnaževalka zraka na svetu, trdno podpira pariški sporazum.

Srečanje se je sicer precej zavleklo, tako da so se predsednik Evropskega sveta Donald Tusk, predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker in kitajski premier pred novinarji pojavili s kar triurno zamudo. Juncker je dejal, da kratka srečanja običajno pomenijo, da med stranema prevladajo razlike, pri dolgih pa gre za iskanje rešitev. Tusk je dejal, da je bil to najobetavnejši in produktiven vrh v zgodovini tovrstnih srečanj med stranema.

Kljub zbližanju razlike
EU in Kitajska sta sicer vsebinsko uskladila skupno izjavo, v kateri bi se strani zavezali, da bosta v celoti uresničili pariški dogovor, zniževali raven izpustoov toplogrednih plinov, razvijali zelene tehnologije in prispevali k zbiranju obljubljenih 100 milijard dolarjev za pomoč revnejšim državam pri spopadanju s podnebnimi spremembami.

Vendar pa so razlike med nekaterimi članicami Unije in Kitajsko na področju trgovine po poročanju tujih tiskovnih agencij preprečile njen sprejem. Izjava naj bi bila namreč del sklepov vrha, a teh zaradi razlik glede dolgoletne kitajske želje po priznanju statusa tržnega gospodarstva niso mogli sprejeti.

Tusk je dejal, da sta EU in Kitajska kot drugo največje gospodarstvo na svetu prepričana, da je bila odločitev ameriške administracije za odstop od pariškega sporazuma velika napaka, celo večja od odločitve, da ne ratificira kjotskega protokola. "A boj proti podnebnim spremembam in vse raziskave, inovacije in tehnološki razvoj, ki ga spremljajo, se bodo nadaljevale, z ali brez ZDA," je dodal.

Podpisanih več sporazumov
EU in Kitajska sta sicer podpisala sporazume o zaščiti intelektualne lastnine, o sodelovanju pri vprašanjih carinskih postopkov ter pri raziskavah in razvoju, Bruselj in Peking pa sta začela dialog o vprašanju državnih pomoči v gospodarstvu, ki so pogosto kamen spotike v evropsko-kitajskih odnosih.

Padlo pa je tudi nekaj kritičnih besed. Juncker je že pred srečanjem Peking pozval k odpravi omejitev za naložbe evropskih podjetij. Spomnil je, da so se lani kitajske naložbe v EU-ju povečale za 77 odstotkov, evropske naložbe na Kitajskem pa zmanjšale za 25 odstotkov. Napredek si sicer v Bruslju obetajo od sporazuma o lajšanju medsebojnih investicij, o katerem potekajo pogovori.

Na drugi strani je bil Li kritičen do evropskih načrtov za nova orodja za zaščito pred poceni kitajskim uvozom. Zatrdil je, da morajo biti ti skladni s pravili Svetovne trgovinske organizacije. "Brez pravil bi bil ta svet džungla. Samo prosta trgovina je pravična trgovina," je zatrdil kitajski premier.

Kitajska ima velike načrte za prihodnost. Gre za oživitev t. i. svilne poti, glede česar pa ima EU, predvsem Nemčija, precej pomislekov. Z novo svilno potjo naj bi Kitajsko tesneje povezali z Afriko, Azijo in Evropo z obsežno mrežo pristanišč, železnic, cest in industrijskih con. Skupno projekt zajema 65 držav, ki predstavljajo 60 odstotkov svetovnega prebivalstva in okoli tretjino svetovnega bruto domačega proizvoda. Kitajska razvojna banka je za okoli 900 projektov že leta 2015 namenila 890 milijard dolarjev, zdaj pa bodo oblasti namenile še dodatnih 124 milijard dolarjev.

Omenjene tudi človekove pravice
Evropska stran je izrazila tudi zaskrbljenost zaradi primerov nespoštovanja človekovih pravic, EU in Kitajska pa naj bi pogovore o teh vprašanjih še ta mesec nadaljevala v okviru dvostranskega dialoga o človekovih pravicah.