Namen izrednega vrha je bilo doseči dogovor o drugem svežnju pomoči Grčiji in preprečiti širjenje dolžniške krize v evrskem območju.

Dogovor predvideva, da bo Grčija iz začasnega mehanizma za stabilnost evra dobila okoli 109 milijard evrov sredstev Evropske unije in Mednarodnega denarnega sklada (IMF), zasebniki upniki pa bodo do leta 2020 za reševanje finančnih težav prostovoljno prispevali 135 milijard evrov. Pri pomoči Grčiji naj bi sodelovalo 90 odstotkov zasebnih upnikov.

Pri tem bodo zasebni upniki uporabili možnost zamenjave obstoječih obveznic, ki jim kmalu poteče ročnost, z novimi (bond exchange), ki bodo imele občutno daljšo ročnost (do 30 let) prenosa prihodka od zapadlih obveznic v nove obveznice (roll-over), ter možnost odkupa grških obveznic v sodelovanju z grškimi oblastmi in članicami območja evra (buyback).

Vprašanje sodelovanja zasebnih upnikov je bilo eno najbolj žgočih, saj sta temu nasprotovali Francija in Evropska centralna banka (ECB) zaradi strahu, da bi to lahko sprožilo krizo bančništva po vsej Evropi, Španijo in Italijo potisnilo še globlje v težave in celo ogrozilo solventnost samega ECB-ja. Med najglasnejšimi zagovornicami sodelovanja zasebnih upnikov, med njimi tudi bank, je Nemčija, ki je želela, da bi tudi oni, in ne le davkoplačevalci nosili del bremena.

Grčiji bodo med drugim tudi podaljšali ročnost posojil iz začasnega kriznega mehanizma s sedem let in pol na najmanj od 15 let do 30 let ter znižali obrestne mere za posojila s 4,5 odstotka na 3,5 odstotka. Ti ugodnejši pogoji bodo veljali tudi za Portugalsko in Irsko.

Voditelji so v izjavi za javnost po vrhu zatrdili, da je evropsko gospodarstvo na poti okrevanja, medtem ko je skupna evropska valuta na zdravih gospodarskih temeljih, čeprav so trenutni izzivi pokazali potrebo po dolgoročnih ukrepih. Našli smo skupno rešitev za težave v območju evra, je po vrhu dejal predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy, vodja Evropske komisije Jose Manuel Barroso pa je dejal, da so voditelji oblikovali zelo verodostojen sveženj. Doseženi dogovor o dodatni finančni pomoči Grčiji naj bi pokril vse dolžniške potrebe države.

Pahor: Pomagamo tudi sebi
Slovenski premier Borut Pahor je ob dogovoru dejal, da pomoč državam v težavah v območju evra "ni le element solidarnosti, ampak tudi element sebičnosti", saj države s tem, ko pomagajo Grčiji, Irski in Portugalski, pomagajo tudi sebi. Poleg tega je še opozoril, da bodo o usodi tistih, ki svojih dolgov ne bodo obvladovali, odločali drugi.