Vsako prošnjo je treba obravnavati posebej, pri čemer pa pravila EU-ja omogočajo tudi preložitev obravnave, so pojasnili.
"Odločanje o prošnjah za azil je v pristojnosti držav članic. Vendar pa je pomembno tudi, da pri sprejemanju odločitev upoštevajo pravila EU-ja na tem področju," je dejal tiskovni predstavnik Evropske komisije Stefan de Keersmaecker. Poudaril je še, da je treba vsako prošnjo obravnavati posebej.
Evropska zakonodaja sicer v primeru sprememb položaja v državi, iz katere prihaja prosilec, članicam omogoča preložitev obravnave. To morajo zaključiti v šestih mesecih od vložitve prošnje, pri čemer lahko to obdobje podaljšajo za največ devet mesecev. V primeru ponovne ocene razmer v državi izvora lahko odložijo tudi zaključek obravnave. Razmere lahko preučijo na vsakih šest mesecev, vendar pa tudi v tem primeru azilni postopek lahko traja največ 21 mesecev, je pojasnil de Keersmaecker.
Ob tem je opozoril, da se v Siriji, kjer so v nedeljo uporniške skupine strmoglavile režim predsednika Bašarja al Asada, razmere zelo hitro spreminjajo in da jih je treba zato pozorno spremljati.
Ponovil je, da po mnenju komisije trenutno razmere ne omogočajo prostovoljnega, varnega in dostojnega vračanja v državo v skladu s standardi Urada visokega komisarja Združenih narodov za begunce (UNHCR). V Bruslju so se tako odzvali na odločitev več držav članic, da začasno ustavijo obravnavo prošenj za azil sirskih beguncev.
Odločitev Slovenije še ni znana
To so med drugim napovedale Nemčija, Avstrija, Italija in Francija, pa tudi Hrvaška. Kako bo ravnala Slovenija, še ni znano. Italija je odločitev o zamrznitvi obravnave prošenj za azil objavila v ponedeljek zvečer. Italijanski zunanji minister Antonio Tajani je pojasnil, da je ta odločitev začasna.
"Vlada se je odločila začasno ustaviti prošnje za azil, ker je treba razumeti, kaj se dogaja," je dejal na televiziji Rai3 in dodal, da še naprej spremljajo razmere. Po njegovih besedah zdaj, ko je državljanske vojne v Siriji konec, ni nevarnosti, da bi v Italiji prišlo do nezakonitega migracijskega toka iz Sirije ali terorizma.
Obravnavanje prošenj za azil sirskih državljanov je začasno ustavila tudi Hrvaška, je povedal hrvaški notranji minister Davor Božinović. "Notranje ministrstvo je pristojnim službam naročilo, da tudi mi začasno ustavljamo obravnavo prošenj za azil sirskih državljanov, dokler ne bo odločitve glede tega na ravni EU-JA," je pojasnil. "Vsi upamo, da bodo razmere v Siriji omogočile, da se Sirci vrnejo v domovino, kar je po mojem mnenju v interesu vseh," je še dejal Božinović.
Avstrija je sporočila, da bo podprla Sirce, ki se bodo hoteli po padcu Asada vrniti domov, je povedal avstrijski kancler Karl Nehammer. "Padec Asadovega režima spreminja razmere v Siriji. Država zdaj potrebuje svoje državljane," je zapisal Nehammer na omrežju X. "Podprli bomo vsakogar, ki se želi vrniti v domovino," je dodal Nehammer, član konservativne Ljudske stranke (OVP), ki se zavzema oster pristop do migracij.
Španija za zdaj še obravnava prošnje
Odločanje o azilu za sirske državljane je v ponedeljek ustavilo tudi Združeno kraljestvo. "Ne moremo presojati o prošnji za azil, če je država, iz katere bežijo, tako nemirna in če je režim, pred katerim so pobegnili, izginil," je povedala Angela Eagle z britanskega notranjega ministrstva. Je pa poudarila, da London za zdaj ne načrtuje deportacij v Sirijo, saj so razmere tam spremenljive.
Zamrznitev obravnav sirskih prošenj za azil so pred tem v ponedeljek med drugim napovedale Avstrija, Nemčija, Švedska, Danska, Norveška ter Francija.
Španija je medtem sporočila, da bodo za zdaj še obdelovali vse prošnje za azil sirskih državljanov. Kot je pojasnil španski zunanji minister Jose Manuel Albares, za zdaj ni nobene potrebe spreminjati pristopa, saj da je število prošenj, ki jih je prejela Španija, manjše. V prvih enajstih mesecih leta je za azil v Španiji zaprosilo 1393 Sircev.
O posledicah padca Asadovega režima za notranjo varnost EU-ja in področje migracij bodo v četrtek po napovedih razpravljali notranji ministri držav članic, dogajanje v Siriji pa bo tudi ena od osrednjih tem zasedanja zunanjih ministrov naslednji ponedeljek. Visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja Kaja Kallas bo sicer o tem že danes razpravljala s člani odbora Evropskega parlamenta za zunanje zadeve.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje