10 milijard evrov in pol se sliši veliko, toda za velike infrastrukturne projekte, ki jih želi Slovenija financirati iz evropskega proračuna in sklada za okrevanje je razmeroma malo, meni eden izmed pogajalcev za evropska sredstva Peter Wostner iz Umarja. "Če samo pogledamo, kakšne so naložbene potrebe na področju prometa, govorimo o 25 milijardah, če dodamo energetiko, zdravstvo, da sploh ne vstopam na področje razvoja," je Wostner povedal za Radio Slovenija.

Kot so sporočili iz službe vlade za razvoj in kohezijsko politiko, naj bi z evropskimi sredstvi najprej financirali infrastrukturo na področju zdravstva, domov za ostarele, pa čiščenje odpadnih voda, vodovodnih sistemov, energetske obnove stavb, železnico in tretjo razvojno os. Woster se boji, da bo to zgodba izključno o infrastrukturi.

"Torej, seveda je to zgodba tudi o infrastrukturi, tudi na tem področju je treba vlagati, vendar v naslednjih desetih letih Slovenijo in svet čaka izrazita digitalna preobrazba, in kdor bo tu zaspal, nove priložnosti ne bo dobil," je opozoril Wostner, ki v ta namen vsem odločevalcem svetuje, naj razmišljajo razvojno. "Rezultat, kakšni projekti se bodo financirali, mora biti rezultat utemeljene, argumentirane presoje," meni Wostner. Tudi na področju časovnice – iz sklada za okrevanje bo namreč mogoče črpati le tri leta, kar pomeni, da se bo s pripravo in realizacijo projektov mudilo.