V radijski oddaji Gymansium.eu so dijaki Zvezne gimnazije in zvezne realne gimnazije za Slovence in Dvojezične zvezne trgovske akademije govorili tem, kako se večjezičnost in multikulturnost izražata v njihovem okolju – glede na to, da gre za dvojezično območje in je Železna Kapla primer dobre prakse integracije ljudi, ki so v Avstriji poiskali boljše in varnejše življenje?

Avstrija je tretja država v Evropi po številu prošenj za azil, več kot 80 tisoč jih je tam sredi lanskega leta čakalo za zatočišče, v preteklih dveh letih smo bili priča kvotam in drugim prizadevanjem za omejitev vstopa beguncev in migrantov v to državo. Avstrija je nedavno podprla tudi podaljšanje nadzora na nekaterih mejah med državami članicami Unije, nadzor tako ostaja na slovensko-avstrijski meji.

Boj za slovenski jezik
Poleg prebežnikov so tudi slovenska narodnostna manjšina in slovenski delovni migranti v Avstriji v zadnjih mesecih doživeli nekaj neprijaznih potez avstrijskih državnih in deželnih ustanov: v osnutku nove deželne ustave avstrijske Koroške je zapisano, da je samo nemščina deželni jezik, dvojezične table še vedno burijo duhove, Avstrija zaostruje pogoje za delo in zaposlitev za državljane drugih evropskih držav, s čimer jih na trgu dela in storitev postavlja v neenakovreden položaj.

Poleg enotnega trga in prostega pretoka ljudi naj bi Evropska unija varovala tudi bogato jezikovno različnost Evrope in spodbujala učenje jezikov. Njen cilj je omogočiti, da se državljani poleg maternega jezika lahko sporazumevajo še v dveh drugih jezikih. Kako se torej ta načela in vrednote Evropske unije udejanjajo v Avstriji? Kaj v tem kontekstu pomeni izvolitev Alexandra Van der Bellna za novega avstrijskega predsednika? Kakšen je po mnenju mladih zamejcev položaj slovenske manjšine v Avstriji in slovenščine na avstrijskem Koroškem? Se mladi med seboj pogovarjajo v slovenščini ali nemščini? Kakšne prednosti in slabosti vidijo v večjezičnosti in multikulturnosti? Kako se je po njihovem spremenila Avstrija in kakšna je prihodnost EU-ja?