Z novimi evropskimi predpisi naj bi postale bonitetne agencije odgovornejše in preglednejše, zmanjšalo pa naj bi se tudi pretirano zanašanje na njihove ocene in izboljšala kakovost postopka ocenjevanja, napovedujejo v Bruslju.

Tako bodo morale bonitetne agencije (tu gre predvsem za tri velike, ki pokrivajo 95 odstotkov trga – Moody's, Fitch, Standard & Poor's) pripraviti koledar ocenjevanja članic Unije. Nenaročene ocene držav bodo lahko izdale največ trikrat letno, odstopanja pa bodo mogoča le v izjemnih okoliščinah in z ustrezno utemeljitvijo.

Prav tako naj bi kakovost postopka izboljšala pravila, da bo mogoče ocene objavljati le ob petkih, po zaprtju borz ali vsaj eno uro pred odprtjem trgov v EU-ju, da bo treba ocene držav osvežiti vsakih šest mesecev, ne le enkrat letno, ter da bo morala agencija vpleteno državo o oceni obvestiti 24 ur pred njeno objavo, ne 12 ur prej, kot velja zdaj.

Mogoče bodo tudi odškodnine
Avtomatsko zanašanje na bonitetne ocene naj bi zmanjšala zahteva, da finančne institucije okrepijo lastne sisteme ocenjevanj posojilnih tveganj. Evropski nadzorni organi naj bi se po novem izogibali sklicevanju na zunanje ocene.

Odgovornost naj bi izboljšalo pravilo, da bo morala bonitetna agencija odgovarjati v primerih namenskih ali malomarnih kršitev uredbe o bonitetnih agencijah, zaradi katerih povzroči škodo vlagatelju ali izdajatelju. Vlagatelji bodo lahko bonitetno hišo tudi tožili, če bo namerno ali z veliko malomarnostjo kršila pravila in jim povzročila škodo.

Precej vroča novost je, da bodo morale agencije javno objaviti podatke o svojih delničarjih s pet- ali večodstotnim deležem kapitala ali glasovalnih pravic, ki imajo hkrati v lasti pet ali več odstotkov ocenjevanega subjekta. V takih primerih agencija ne bo smela izdati bonitetne ocene.

Večja preglednost
Vse razpoložljive bonitetne ocene bodo objavljene na evropski platformi, ki bo na voljo od junija 2015. S tem bosta omogočeni večja vidnost in lažja primerjava vseh ocen finančnih instrumentov, ki jih izdajo bonitetne agencije z dovoljenjem za delovanje v EU-ju.

To je sicer že tretji sveženj evropske zakonodaje na tem področju. Prvega je Unija sprejela leta 2009, drugega pa leta 2010, a nista učinkovala dovolj dobro. Ko je Evropska komisija novembra 2011 predlagala nova pravila, je bila tarča kritik, da ni dovolj ambiciozna in da je pod pritiskom bonitetnih hiš "stisnila rep med noge". Očitali so ji, da ni predlagala začasnega suspendiranja ocen držav, ki so v programu mednarodne finančne pomoči, in vzpostavitve neodvisne evropske bonitetne agencije.