27-erica se je v Bruslju skušala dogovoriti, kako se odzvati na novo prelomnico v odnosih med Rusijo in Zahodom, potem ko je ruski predsednik Dmitrij Medvedjev prejšnji teden podpisal odlok o priznanju Južne Osetije in Abhazije.

Evropski vrh je dosegel enotno stališče o tem, da so se odnosi med Evropsko unijo in Rusijo znašli na razpotju, zahteval umik ruskih sil na položaje pred začetkom spopadov osmega avgusta in določil mehanizme za nadzor premirja v Gruziji. Voditelji so tudi sklenili, da bodo zamrznili pogovore s Kremljem o novem strateškem partnerstvu, dokler se ruske enote ne umaknejo iz Gruzije.

Janša: Spoštovanje mirovnega načrta
Slovenski premier Janez Janša je ob prihodu v Bruselj poudaril, da mora EU najprej podpreti sporazum v šestih točkah o prekinitvi ognja med Rusijo in Gruzijo. "Na tej osnovi je potrebna podpora Gruziji, vključno s humanitarno pomočjo in pomočjo za obnovo, v Gruziji pa je treba zagotoviti tudi mednarodno navzočnost."

Po koncu zasedanja pa je dejal: "EU je odločno podprl Gruzijo, hkrati pa ni zaprl vrat Rusiji. Zadeva se bo naprej razčiščevala osmega septembra na pogajanjih v Moskvi, kjer bo posebej napeto okoli šeste točke sporazuma, ki jo je Rusija že prekršila. Ta točka namreč govori o tem, da se bo začela razprava v mednarodni skupnosti o določitvi statusa Abhazije in Južne Osetije. Rusko priznanje teh dveh pokrajin je bila zato politična napaka."

Tudi francoski predsednik Nicolas Sarkozy se je strinjal, da bo osmi september prelomnica za odnose z Rusijo, saj je to skrajni rok, ko mora Moskva umakniti svoje sile.

Solana za ocenitev položaja
Pred začetkom zasedanja je visoki predstavnik EU-ja za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana dejal, da bodo le "ocenili situacijo", da pa so po njegovem mnenju v odnosih EU-ja do Gruzije pomembne tri stvari - politična in gospodarska podpora ter prisotnost na terenu. "V Gruziji že imamo 40 ljudi, kmalu pa bi želeli namestiti novo misijo," je dodal, o velikosti misije pa ni želel razpravljati.

Moskva svari
Pred začetkom vrha se je oglasila tudi Rusija, ki je dejala, da v odnosih z EU-jem ne bi smeli uporabljati "jezika sankcij". Države članice glede uvedbe sankcij proti Rusiji niso enakega mnenja, saj se predvsem vzhodnoevropske članice zavzemajo za sankcije, francosko predsedstvo in več članic, med njimi tudi Slovenija, menijo, da še ni napočil čas zanje.

Gruzijci na ulicah
Na protiruskih protestih se je v Tbilisiju zbralo več deset tisoč protestnikov, ki so želeli tako izraziti nezadovoljstvo nad rusko okupacijo delov gruzijskega ozemlja. V središču prestolnice so vihrale gruzijske zastave in odmevala himna. Protesti so potekali tudi v nekaj drugih evropskih mestih, v Londonu, Atenah, Pragi in Milanu.

A. P.