"To srečanje je zelo dober strateški trenutek za pospešitev širitve in postopnega vključevanja (regije v EU)," je ob prihodu na srečanje voditeljev članic Unije in šestih zahodnobalkanskih držav povedal Costa.

Srečanje je po njegovih besedah pomembno, ker je širitev prioriteta za obe strani. Poleg tega se države Zahodnega Balkana že postopoma vključujejo v notranji trg EU-ja in druge evropske politike. Tako lahko njihovi državljani koristi, ki jih prinaša EU, uživajo, še preden postanejo članice.

Postopno vključevanje regije v Unijo, čemur je namenjen evropski načrt za spodbujanje gospodarske rasti Zahodnega Balkana, bo med osrednjimi temami vrha EU-Zahodni Balkan, ki se ga bo udeležil tudi premier Robert Golob.

Govorili bodo še o poglabljanju sodelovanja na področjih zunanje politike, upravljanja migracij, varnosti in obrambe ter odpornosti proti hibridnim in kibernetskim napadom.

Črna gora želi v EU do leta 2028

Da je Zahodni Balkan zelo pomemben za Evropo, je poudarila tudi visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja Kaja Kallas. Dodala je, da si Evropska komisija želi videti napredek v širitvenem procesu v prihodnjih petih letih.

Nemški kancler Olaf Scholz je ob prihodu na srečanje spomnil, da so države Zahodnega Balkana že pred več kot 20 leti dobile zagotovilo, da bodo lahko postale članice EU-ja. "Zdaj moramo ta proces dokončati s povsem drugačno hitrostjo, da se bo pristopna perspektiva spremenila v dejanski pristop," je dejal.

Kot je ob tem še opozoril Scholz, je pomembno preprečiti, da bi dvostranska vprašanja med državami ovirala pridružitveni proces, kar velja tako za države kandidatke kot tudi za odnose med posameznimi državami članicami in kandidatkami.

Črnogorski predsednik Jakov Milatović pa vidi "nove zaveze" EU-ja glede širitve, kar se med drugim odraža tudi v načrtu za rast. "Jasno je, da so se vetrovi v Bruslju spremenili, še posebej se je to zgodilo po ruski agresiji proti Ukrajini," je dejal. Po njegovem mnenju so tudi druge evropske prestolnice razumele, da gre pri širitvi tudi za varnost evropske celine.

Pri tem je opozoril na napredek svoje države na poti v EU. Črna gora si je postavila zelo ambiciozen cilj, da postane 28. članica EU-ja do leta 2028, je dejal Milatović, ki verjame, da je ta cilj dosegljiv.

Sam širitveni proces sicer ne bo tema razprave današnjega vrha EU-Zahodni Balkan, čeprav bo srečanje priložnost za ponovni poudarek evropske perspektive državam Zahodnega Balkana.

Voditelji bodo ob postopnem vključevanju držav iz regije v notranji trg govorili o poglabljanju sodelovanja na področjih zunanje politike, upravljanja migracij, varnosti in obrambe ter odpornosti proti hibridnim in kibernetskim napadom.

EU zagotavlja, da bo Zahodnemu Balkanu še naprej stal ob strani pri spoprijemanju s posledicami ruske agresije na Ukrajino. Ta bo po pričakovanjih zaznamovala tudi razpravo ob večerji na temo sodelovanja med Unijo in regijo pri spoprijemanju z geopolitičnimi izzivi.

Vrh EU-Zahodni Balkan poteka dan pred prvim zasedanjem Evropskega sveta v novem institucionalnem obdobju EU-ja, ki ga bo prvič vodil Costa.