Od danes do nedelje bo okoli 370 milijonov volivk in volivcev izbiralo 720 poslank in poslancev novega sklica Evropskega parlamenta, kar je 15 več, kot jih je trenutno. Enega poslanca oziroma poslanko več, torej devet, bo po novem imela tudi Slovenija.

Prvi se na volišča odpravljajo na Nizozemskem, kjer bodo izvolili 31 evropskih poslancev in poslank. Glede na javnomnenjske ankete bi najmočnejša nizozemska stranka v Evropskem parlamentu prvič lahko postala skrajno desna Stranka za svobodo (PVV) Geerta Wildersa.

Prve volilne napovedi bodo na Nizozemskem objavili zvečer ob zaprtju volišč ob 21. uri. Glede na ankete se Wildersovemu PPV-ju obeta osem ali devet poslanskih sedežev in bi lahko prehitela proevropsko zavezništvo socialdemokratske laburistične stranke in Zelenih.

PVV: Želimo manj priseljevanja

PVV napoveduje, da želi EU spremeniti "od znotraj", nasprotuje pa tudi zelenemu dogovoru in "podnebni histeriji".

Sorodna novica Napovedan porast podpore skrajni desnici bo sledil "mainstreamizaciji" njenih idej

"Želimo manj priseljevanja. Želimo poostriti pravila in politiko na področju azila. Želimo biti ponovno odgovorni za svoje odločitve," je danes dejal Wilders v izjavi na volišču, kjer je oddal svoj glas, in izrazil prepričanje, da lahko PVV postane vodilna nizozemska stranka v Evropskem parlamentu, kamor se ji na zadnjih volitvah leta 2019 ni uspelo uvrstiti, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.

V Evropskem parlamentu bi se lahko PVV pridružil politični skupini Identiteta in demokracija (ID), bi pa po besedah Wildersa lahko sodelovala tudi v morebitni novi desničarski skupini, ustanovitvi katere je naklonjena Marine Le Pen iz francoskega skrajno desnega Nacionalnega zbora.

Na Nizozemskem, ki je imela doslej v Evropskem parlamentu 26 poslancev oziroma poslank, v novem mandatu pa jih bo imela 31, na volitvah sodeluje 20 političnih strank oziroma list. Projekcije kažejo, da jih lahko na vsaj en sedež računa 11.

Ankete kažejo na krepitev skrajne desnice

Jutri bodo volitve potekale na Irskem. Češki volivci in volivke bodo svoje predstavnike v Evropskem parlamentu volili jutri in v soboto, v Italiji pa v soboto in nedeljo. V Latviji, na Malti in Slovaškem bodo evropske volitve v soboto, drugod pa v nedeljo.

Več javnomnenjskih raziskav kaže na okrepitev dveh skrajno desnih političnih skupin v parlamentu – Evropskih konservativcev in reformistov (ECR) ter Identitete in demokracije (ID). Skrajno desni skupini, predvsem ECR, bi tako lahko na tretjem mestu ogrozili liberalce (Renew).

Prvi dve mesti se znova obetata desnosredinski Evropski ljudski stranki (EPP) ter Socialistom in demokratom (S&D).

Kakšna bo prihodnja sestava Evropskega parlamenta, bo okvirno znano v nedeljo po 23. uri, ko se bodo zaprla volišča v vseh članicah Unije.

Sestavljanje političnih skupin bo zaznamovalo prve dneve in tedne po evropskih volitvah, z njim bo povezan tudi izbor novega predsednika oziroma predsednice Evropske komisije, temu pa bo sledilo dogovarjanje o širši kadrovski sestavljanki.