Mrak, ki je tudi član vladne pogajalske skupine, je dejal, da omenjeni predlog namenja Sloveniji občutno več sredstev za kohezijske namene kot zdajšnja finančna perspektiva. O konkretnih številkah Mrak ni želel govoriti, je pa potrdil, da bo Slovenija glede na najnovejši predlog za kohezijske namene na leto prejemala toliko, kot zdaj dobiva v treh letih.

Mrak je tudi opozoril, da se bo morala država na črpanje teh sredstev tudi dobro pripraviti.

Mraku se zdi povečanje kohezijskih sredstev razumljivo, saj so se nove članice vključevale v že znan finančni okvir in je bil obseg sredstev vnaprej določen. Zdaj pa se pogajamo kot enakopravni člani in bomo imeli tudi dostop do sredstev v približno takšnem obsegu, kot države na podobni ravni razvitosti. To je po njegovem mnenju za Slovenijo korektno in samo po sebi vodi v finančno bolj ustrezen aranžma.

Žrtev predloga lizbonska strategija
Luksemburški predlog se mu zdi realen, dodaja pa še, da je žrtev predloga oziroma evropske realnosti lizbonska strategija. Veliko ljudi bi si želelo proračun, ki bi sledil ciljem strategije, še pravi Mrak, obstajajo pa tudi argumenti, da je te cilje v večji meri lahko dosegati z nacionalnimi sredstvi in manj z evropskimi ali pa obratno.

Problematična sredstva za kmetijstvo
Kot enega izmed problemov je navedel tudi dejstvo, da so bila sredstva za kmetijstvo zakoličena pred začetkom pogajanj, trenutno pa politične volje za spremembe ni, saj je za nekatere članice kmetijski dogovor ključnega pomena.