Dobava prve serije letal kanader je predvidena ob koncu leta 2027. Foto: EPA
Dobava prve serije letal kanader je predvidena ob koncu leta 2027. Foto: EPA

Po besedah komisarja za krizno upravljanje Janeza Lenarčiča je to zgodovinski trenutek za evropsko civilno zaščito v času podnebne krize.

Letala za pomoč pri gašenju gozdnih požarov bodo postala hrbtenica kriznega odzivanja EU-ja na gozdne požare. V primeru hudih požarov v naravi se bodo lahko hitro odzvala, kar je v skladu z dolgoročno strategijo EU-ja za vzpostavitev stalne flote rescEU za gašenje požarov, ki jo gostijo Hrvaška, Francija, Grčija, Italija, Portugalska in Španija.

Po napovedih bodo države članice kupile še deset dodatnih letal za gašenje požarov s ciljem okrepiti svoje nacionalne flote, so sporočili iz Evropske komisije.

Lenarčič je pojasnil, da sezone požarov v naravi postajajo daljše, bolj smrtonosne in nepredvidljive, zato si prizadevajo za okrepitev zmogljivosti EU-ja za odzivanje nanje.

"Zaradi našega sodelovanja smo na dobri poti, da dosežemo časovni okvir, ki ga je določila Evropska komisija za nakup nove, stalne flote letal in helikopterjev za gašenje požarov," je povedal Lenarčič.

Dobava prve serije letal je predvidena ob koncu leta 2027. Predvidena je tudi dobava več helikopterjev, prve dobave so predvidene leta 2026.

Mehanizem EU-ja na področju civilne zaščite usklajuje vseevropsko pomoč v času kriz in izrednih razmer. Od leta 2019 se na področju civilne zaščite postopoma krepi s floto rescEU, evropsko rezervo, ki vključuje gasilska letala in helikopterje in jo v celoti financira EU.

Zgolj lani so enoto rescEU po navedbah Bruslja uporabili 35-krat, skupna vrednost pomoči pa je bila ocenjena na 110 milijonov evrov, med drugim v okviru vojne v Ukrajini, potresov v Turčiji in gozdnih požarov v Tuniziji in Grčiji.

Kadar obseg požara v naravi presega odzivne zmogljivosti države članice, lahko ta zaprosi za pomoč prek mehanizma EU-ja na področju civilne zaščite.

Ko se ta aktivira, center EU-ja za usklajevanje odziva na izredne razmere usklajuje in financira pomoč, ki jo s ponudbami zagotovi 27 članic Unije in 10 sodelujočih držav – Islandija, Norveška, Srbija, Severna Makedonija, Črna gora, Turčija, Bosna in Hercegovina, Albanija, Moldavija in Ukrajina.