Slovenija je v letih 2016, 2017 in 2018 zaostanek za povprečnim BDP-jem na prebivalca v PPS na leto zmanjševala za dve odstotni točki.

Razlika v povprečni razvitosti med zahodno in vzhodno Slovenijo pa se celo povečuje. Če je v 2017 npr. zahodna Slovenija dosegala 102 odstotka povprečja EU-ja, vzhodna Slovenija pa 70 odstotkov, sta bili lani številki pri 105 in 72 odstotkih.

Slovenski BDP na prebivalca je po podatkih Eurostata leta 2018 dosegel 22.100 evrov oz. 26.400 po kupni moči. Razdeljeno na regije je zahodna Slovenija ustvarila 26.500 evrov oz. 31.600 evrov glede na kupno moč, vzhod države pa 18.100 evrov oz. 21.700 evrov glede na kupno moč.

Razlike v razvitosti med regijami EU-ja so sicer še naprej zelo velike. Najnižji delež povprečja sedemindvajseterice, ki je bil v 2017 pri 30.200 evrih in prav toliko PPS, je dosegal francoski čezmorski departma Mayotte (otočje v Indijskem oceanu ob afriški obali), kjer je skoraj polovica prebivalstva mlajšega od 15 let. Tam je bil BDP na prebivalca glede na kupno moč pri 30 odstotkih povprečja EU-ja. Sledile so tri bolgarske regije, severozahodna (34 odstotkov), severno-osrednja (35 odstotkov) in južno-osrednja (36 odstotkov).

Najbogatejši Luksemburg, Irska, Bruselj, Hamburg in Praga

Najvišji BDP na prebivalca glede na povprečje ima po izstopu Velike Britanije iz EU-ja (daleč najvišji BDP na prebivalca je imel ožji London) Luksemburg (263 odstotkov povprečja EU-ja), sledijo tri irske regije: južna Irska (225 odstotkov) ter vzhodna in srednja Irska (210 odstotkov).
Nad 200 odstotkov povprečja EU-ja je v 2018 beležila še bruseljska regija (203 odstotkov), sledita Hamburg (197 odstotkov) in Praga (192 odstotkov).

Vnovično postopno razvojno dohitevanje povprečja EU-ja ima za Slovenijo tudi posledice pri delitvi sredstev iz proračuna EU-ja. Zaradi uporabe novejših statističnih podatkov kot doslej (za obdobje 2015-2017) je namreč v zadnjih pogajalskih okvirih za večletni proračun 2021-2027 za Slovenijo predviden še večji upad kohezijskih sredstev od prvotnih predlogov Evropske komisije.

Povečevanje zaposlenosti v Sloveniji v zadnjih letih

Stopnja zaposlenosti se je leta 2018 zvišala v 87 odstotkih regij EU-ja. Najvišjo rast zaposlenosti so zabeležili na Malti, največji padec pa v najbolj siromašni evropski regiji Mayotte. V vzhodni Sloveniji se je zaposlenost okrepila za 3,3 odstotka, v zahodni Sloveniji pa za 3,1 odstotka, je objavil Eurostat.

Malti, ki je leta 2018 zabeležila 5,7-odstotno povečanje zaposlenosti, so po rasti sledili obmorski del Hrvaške (+4,9 odstotka), jug Irske (+4,7 odstotka), Marche v Italiji (+4,6 odstotka), francosko čezmorsko ozemlje Francoska Gvajana (+4,5 odstotka), Ciper in Pest na Madžarskem (obe regiji +4,1 odstotka) ter severni in zahodni del Irske (+štiri odstotke), so ta teden sporočili evropski statistiki.

Na drugi strani je zaposlenost najbolj upadla na francoskem čezmorskem ozemlju Mayotte (-2,9 odstotka), v severnoosrednji in južnoosrednji Bolgariji (-2,1 oziroma -dva odstotka) ter v Svetokriški na Poljskem (-dva odstotka).

V obdobju desetih let se je zaposlenost povečala v 62 odstotkih regij EU-ja. Največje povečanje so imeli med letoma 2008 in 2018 na Malti (+46 odstotkov), največji upad pa severozahodu Bolgarije (-20,2 odstotka).

V vzhodni Sloveniji se je zaposlenost v desetletju znižala za 2,3 odstotka, v zahodni Sloveniji pa zvišala za 6,2 odstotka.