Begunsko krizo, ki jo je sprožila arabska pomlad v državah na severu Afrike in Bližnjem vzhodu, so evropski uradniki poimenovali za "najhujšo begunsko krizo po drugi svetovni vojni". Po podatkih Evropske agencije za nadzor meja Frontex je samo letos mejo z državami članicami Evropske unije (EU) prečkalo okoli 340.000 prebežnikov, ki se v upanju za življenje odpravijo po nevarni poti čez Sredozemsko morje do Italije ali Grčije.

"Obstoj schengna ogrožajo države, ki ne spoštujejo zakona"
Nemčija pričakuje, da bo letos prejela okoli 800.000 prošenj za status begunca, kar je daleč največ med vsemi državami članicami EU-ja, piše BBC. Nemški notranji minister Thomas de Maiziere je za omenjeni britanski medij izjavil, da sicer podpira sporazum, ki odpravlja mejne kontrole na skupnih mejah 26 evropskih držav in uveljavlja skupna pravila na področju azila, da pa bi bil lahko obstoj schengenskega sporazuma "ogrožen".

To grožnjo predstavljajo države, ki ne upoštevajo načela, da ima največjo odgovornost tista država, v katero prosilec za azil vstopa v EU. To je določeno v dublinski uredbi, ki določa, katera država je zadolžena za obravnavo posamezne prošnje za azil.

Poziv Veliki Britaniji
Večina prebežnikov v EU vstopa skozi Grčijo in Italijo, kjer pristojne oblasti trdijo, da ne morejo obvladati tolikšnega števila prispelih ljudi, zato jih pod schengensko regulativo spustijo na naprej proti severnim ali drugim državam EU-ja. "Če se nihče ne bo držal zakona, potem je obstoj schengna v nevarnosti," meni Maiziere. "Zato nujno potrebujemo novo evropsko rešitev." Ob tem je pozval Veliko Britanijo, ki ni članica schengna in je pred Rokavskim prelivom poostrila nadzor, naj sprejme več beguncev.

V petek je Makedonija zaprla mejo z Grčijo, kjer na prehod meje čaka več tisoč prebežnikov z Bližnjega vzhoda, iz Afrike in Azije. Država je po izgredih skozi mejo spustila nekaj sto prebežnikov, med njimi večino družin z otroki in nosečnice.