Iz Evropske komisije so ob tem sporočili, da bo za financiranje skupne kmetijske politike v obdobju 2021–2027 na voljo manj denarja kot doslej, k čemur je prispeval tako brexit kot tudi nove prioritete Evropske komisije, kot so migracije in varnost.

Največji delež od skupno predvidenih 1,47 milijarde evrov naj bi šel za neposredna plačila kmetom, in sicer 803 milijone evrov, 636 milijonov evrov za razvoj podeželja, 34 milijonov pa za tržne ukrepe. Za Slovenijo je skupna kmetijska politika najpomembnejša poleg kohezije.

V proračunuje za skupno kmetijsko politiko predlaganih 324 milijard evrov v stalnih cenah oziroma 365 milijard v tekočih cenah, kar je nekoliko manj kot 30 odstotkov celotnega proračuna. Komisija govori o petodstotnem rezu oziroma o 17 milijardah evrov razlike. Komisar za kmetijstvo Phil Hogan je ob tem dejal, da predlog posodablja in poenostavlja kmetijsko politiko.

Tako bo članicam na voljo več prožnosti pri uporabi nacionalnih ovojnic, tako da bodo lahko programe resnično prilagodile potrebam kmetov in podeželskih skupnosti. Države bodo do 15 odstotkov nacionalnih ovojnic lahko prenašale med neposrednimi plačili za kmete in programom za razvoj podeželja.

Podpora kmetom bo neposredneje usmerjena
Hogan je poudaril, da bo podpora bolj usmerjena, bodo pa neposredna plačila ostala ključen del kmetijske politike. Kmetija bo lahko dobila največ 100.000 evrov na leto, plačila nad 60.000 bodo omejena, male in srednje kmetije bodo dobile več podpore na hektar. Članice bodo morale rezervirati vsaj dva odstotka iz ovojnice za neposredna plačila za pomoč mladim kmetom.

Predlog tudi predvideva krepitev okoljskih in podnebnih ambicij. Vsaj 30 odstotkov nacionalne ovojnice za razvoj podeželja mora biti namenjene za okoljske in podnebne ukrepe. 40 odstotkov celotnega kmetijskega proračuna naj bi prispevalo k podnebnemu ukrepanju. Prav tako pa predlog tudi predvideva večjo uporabo znanja in inovacij v kmetijstvu, čemur bodo rezervirana sredstva iz programa za raziskave in inovacije.