Glavni namen reforme je sicer omogočiti hitrejšo in preprostejšo pomoč članicam pri soočanju s posledicami hudih nesreč ter jasneje opredeliti merila zanjo, so pojasnili v Bruslju.

Evropski solidarnostni sklad je začel delovati novembra 2002, vzpostavljen pa je bil v odziv na hude poplave, ki so tisto poletje prizadele Srednjo Evropo. Njegov letni proračun je zdaj omejen na milijardo evrov, a običajno zgornja meja ni dosežena.

V obdobju 2014-2020 pa bo za sklad predvidoma namenjenih do 3,5 milijarde evrov, kar je na leto polovica manj kot zdaj. Bo pa prvič mogoče v naslednje leto prenesti neporabljena sredstva iz prejšnjega leta.

Pomoč pod pogoji
Pomoč iz sklada je namenjena članicam in kandidatkam za članstvo v EU-ju pri soočanju s posledicami hudih naravnih nesreč, in sicer pod pogojem, da škoda preseže 3,6 milijarde evrov ali 0,6 odstotka bruto nacionalnega dohodka prizadete članice, odvisno od tega, kateri prag je nižji.

Država je do pomoči izjemoma upravičena tudi v primeru "izjemnih regionalnih katastrof", torej če škoda ne preseže določenega praga, a je prizadeta večina prebivalstva neke regije in je ocenjeno, da bo imela katastrofa resne in dolgotrajne posledice na gospodarsko stabilnost in življenjske razmere.

Ta pravila sicer ostajajo enaka, novo pa je to, da današnji predlog natančneje opredeljuje področja uporabe sklada, s čimer želi komisija zmanjšati zdaj visoko število zavrnjenih vlog. Uporaba je tako omejena na naravne nesreče ali katastrofe, ki jih povzroči človeški dejavnik, če so te neposredna posledica naravne nesreče. Tak primer bi bila nesreča, podobna jedrski katastrofi v Fukušimi.

Komisija predlaga tudi možnost predplačil, ki bi znašala deset odstotkov pričakovane pomoči, omejena pa bi bila na 30 milijonov evrov.

Reforma poleg tega predvideva skrajšanje upravnih postopkov, saj združuje dve stopnji odobritve in izvajanja v en sam sporazum.

Sloveniji do zdaj 15,7 milijona evrov
Slovenija je iz sklada prejela 15,7 milijona evrov, okoli 8,25 milijona evrov za financiranje izrednih ukrepov po močnem deževju septembra 2007, okoli 7,46 milijona evrov pa za odpravo posledic močnega deževja in poplav septembra 2010.

Slovenija pričakuje še izplačilo 14 milijonov evrov, saj ji je konec aprila Evropska komisija odobrila pomoč pri soočanju s posledicami lanskih poplav. Vsi postopki izplačila sicer še niso končani. Dokončno odločitev o pomoči Sloveniji je pričakovati v drugi polovici leta.

Predloge komisije za reformo sklada morajo podpreti Evropski parlament in članice Unije. Komisija računa na to, da bo reforma uveljavljena maja prihodnje leto, pred naslednjimi evropskimi volitvami.