"To je resna zadeva," je o sojenju nekdanji ukrajinski premierki ob koncu srečanja dejal predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy. Dodal je, da zavračajo "vsakršno morebitno selektivno uporabo kazenskega zakonika proti članom nekdanje administracije".

Premier predsedujoče EU-ju, Poljske, Donald Tusk pa je na novinarsko vprašanje, ali zadeva škoduje prizadevanjem Ukrajine za zbližanje z EU-jem, odgovoril: "Slabo ravnanje z opozicijo in kršenje standardov lahko vplivata na pogovore." Ukrajina želi namreč do naslednjega vrha decembra z EU-jem skleniti pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu.

Nekdanji premierki Timošenkovi sodijo zaradi obtožb o zlorabi oblasti, sama pa je sojenje označila za politični linč, s katerim želijo onemogočiti njeno nadaljnjo politično kariero.
O človekovih pravicah v Belorusiji
Še bolj zaskrbljen je EU zaradi slabšanja položaja človekovih pravic v Belorusiji. Evropski voditelji so opozorili na zmanjševanje svobode medijev in na kršitve načel pravne države, obenem pa so pozvali k takojšnji izpustitvi vseh političnih zapornikov. Predstavniki Belorusije se sicer niso udeležili vrha v Varšavi, v Minsku pa so sporočili, da je bila država žrtev nezaslišane diskriminacije EU-ja.

EU je pripravljen okrepiti sodelovanje z Belorusijo, vendar je to "pogojeno z napredkom beloruskih oblasti na področju demokracije, pravne države in človekovih pravic", piše v sklepni izjavi.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko, ki velja za zadnjega evropskega diktatorja, ima prepoved vstopa v EU, zunanji minister Sergej Martinov pa je vabilo na srečanje zavrnil. Državo je prvi dan zasedanja zastopal njen veleposlanik na Poljskem, danes pa ni bilo nikogar.

Vrha EU-Vzhodno partnerstvo se poleg voditeljev članic Unije - med njimi je tudi slovenski premier Borut Pahor, ki opravlja tekoče posle - udeležujejo voditelji petih nekdanjih republik Sovjetske zveze - Armenije, Azerbajdžana, Gruzije, Moldavije in Ukrajine.

Dvodnevno srečanje je namenjeno krepitvi odnosov med 27-erico in njenimi vzhodnimi sosedami. Vzhodno partnerstvo je bilo ustanovljeno leta 2009 v Pragi na pobudo Švedske in Poljske kot nekakšna protiutež okrepljenemu sodelovanju z državami z južnih obal Sredozemlja.