Z imenovanjem Žbogarja bi Slovenija končno dobila prvi visoki položaj v evropski zunanji službi (EEAS), ki jo vodi Catherine Ashton, je še poročal Dejan Ladika. Gre za zelo občutljiv položaj, kjer bo Evropska unija iskala vsaj tiho soglasje Srbije, geostrateško pa je mirno Kosovo tudi velik interes ZDA.

Na zunanjem ministrstvu Žbogarjeve kandidature - postopek se je šele prav začel - ne komentirajo, neuradno pa je Žbogar po padcu vlade dobil nekaj ponudb za službo na zahodnem Balkanu. Da si utrjuje pot prav tja, kaže tudi ponedeljkov obisk kosovskega zunanjega ministra Enverja Hoxhaja v Ljubljani.

Slovenija do zdaj neuspešna
Med članicami EU-ja sta poleg Slovenije brez veleposlanika v skupni zunanji službi le še Malta in Ciper. In zakaj je bila Slovenija do zdaj neuspešna? Neuradno so se kandidati potegovali zlasti za položaje v soseščini, nekateri so slabo opravili pogovor v Bruslju, država ni bila dovolj zavzeta za to, predvsem pa po koncu predsedovanja Slovenija ni znala Uniji ponuditi ljudi, ki so pridobili bogate izkušnje.

Če bo Žbogarju uspelo, bo veleposlaniški položaj na Kosovu zasedel konec januarja, ko bo zdajšnjemu začasnemu vodji, ki je iz Italije, potekel mandat, je še poročala TV Slovenija.

Slovenija se že nekaj časa omenja kot država, ki želi položaj vodje delegacije na Kosovu. Kot slovenskega kandidata za vodjo pisarne EU-ja na Kosovu se je sprva omenjalo veleposlanika v Berlinu Mitjo Drobniča.