Akt med drugim predvideva tudi, da morajo države članice zagotavljati pluralnost medijev in ščititi njihovo neodvisnost pred različnimi interesi.

Poslanci želijo prepovedati vse oblike vmešavanja v uredniške odločitve medijev in preprečiti zunanje pritiske na novinarje, kot je siljenje v razkritje virov. Uporaba vohunske programske opreme je glede na sprejeti predlog upravičena le kot skrajni ukrep, če jo odredi neodvisen pravosodni organ za preiskavo hudega kaznivega dejanja.

Vsi mediji bi glede na predlog zakonodaje morali objaviti informacije o svoji lastniški strukturi in poročati o sredstvih, ki jih dobijo od držav, tudi od nečlanic Unije.

Akt o svobodi medijev naj bi velikim spletnim platformam preprečil vmešavanje v medijske vsebine. Parlament med drugim poziva, da bi v ta namen vzpostavili mehanizem za upravljanje nalogov za odstranitev vsebin. Osnutek akta predvideva, da morajo imeti spletne platforme objavljene 24 ur, preden jih lahko, če vsebina ni v skladu s pravili platforme, umaknejo. Mediju, kjer je objavljena vsebina, morajo dati na voljo 24 ur časa, da se odzove na pripombe, povezane z vsebino.

Z novo zakonodajo bo ustanovljen Evropski odbor za medijske storitve. Evropski poslanci želijo, da bi bil neodvisen od Evropske komisije. Zavzemajo se tudi za neodvisno skupino strokovnjakov, ki bi predstavljala medijski sektor in civilno družbo ter svetovala novemu odboru.

V dopoldanski razpravi pred glasovanjem so evroposlanci večinoma podprli predlog akta o svobodi medijev in poudarjali pomen neodvisnega novinarstva za zaščito demokracije, poslanci iz skrajne desnice pa so menili, da gre za vmešavanje Evropske komisije v medije.

Po današnjem sprejetju stališča parlamenta se lahko začnejo pogajanja s Svetom EU-ja o končnem besedilu akta. Svet EU-ja je svoje stališče sprejel junija 2023. Podpredsednica Evropske komisije Vera Jourova je v današnji razpravi s poslanci izrazila upanje, da se bodo pogajanja o aktu končala še letos.