S tem je EK odprl pot za odločitev o odpravi vizumov za turške državljane do konca junija. Predlog komisije morajo zdaj potrditi še države članice in Evropski parlament.

Prvi podpredsednik komisije Frans Timmermans je ob predstavitvi predloga danes dejal, da je Turčija v zadnjih tednih storila ogromen napredek, vendar jo čaka še nekaj dela, da bo izpolnila vsa zahtevana merila.

Turčija izpolnila 67 od 72 meril
Turčija mora za to, da bo uvrščena na seznam držav, katerih državljani lahko potujejo v schengensko območje brez vizumov, izpolniti 72 meril. Po navedbah Bruslja pa jih je ostalo neizpolnjenih še pet. Ta se med drugim nanašajo na boj proti korupciji, varovanje podatkov in sodelovanje z evropskimi pravosodnimi organi.

Odprava vizumov del "migrantskega" dogovora
Odprava vizumov za turške državljane je del dogovora med EU-jem in Turčijo, ki v zameno za turško pomoč pri zajezitvi migracijskega toka v Evropo predvideva pospešitev vizumske liberalizacije za turške državljane do konca junija.

Odprava vizumov tudi za Kosovo
EK je predlagal odpravo vizumov tudi za prebivalce Kosova. V skladu s predlogom bodo ti ob predložitvi biometričnih potnih listov lahko potovali v schengensko območje za obdobje, krajše od 90 dni. Komisija je današnji predlog predstavila na podlagi pozitivne ocene o izpolnjevanju zahtev iz časovnega načrta za liberalizacijo vizumskega režima za Kosovo. O predlogu komisije morajo zdaj odločati še države članice in Evropski parlament.

Mejne kontrole znotraj schengena podaljšane
EK je v sredo tudi odobril podaljšanje mejnega nadzora na nekaterih mejah znotraj schengenskega območja za dodatnih šest mesecev. EK v priporočilu državam članicam predlaga podaljšanje nadzora na notranjih mejah Nemčije, Avstrije, Švedske, Danske in Norveške za največ šest mesecev. Te države so lani jeseni zaradi migracijskih pritiskov začasno uvedle nadzor na svojih mejah. V Bruslju so predlog utemeljili s tem, da nekaterih ugotovljenih pomanjkljivosti v povezavi z nadzorom zunanje meje v Grčiji ni bilo mogoče ustrezno odpraviti.

EK za pravičnejšo razdelitev prosilcev za azil
EK je predstavil tudi predlog reforme skupnega evropskega azilnega sistema. Sistem predvideva bolj pošten, trajnosten in učinkovitejši sistem dodeljevanja prošenj za azil med državami članicami EU-ja. Glavno načelo bo ostalo nespremenjeno: prosilci za azil morajo zaprositi za azil v prvi državi, v katero vstopijo, razen če so njihovi družinski člani drugje. Vendar pa bo novi mehanizem "poštene porazdelitve" zagotovil, da se nobena država članica ne bo znašla pod nesorazmernim pritiskom, kot se je ob migrantski krizi zgodilo z Grčijo, pod velikim pritiskom pa je tudi Italija.

250.000 evrov "kazni" za zavrnitev prosilca za azil
Predlog reforme predvideva kvoto prosilcev za azil, ki naj bi jih vsaka od 28 držav članic EU-ja letno sprejela. Kvota bo določena na podlagi števila prebivalstva in gospodarske moči države. Če bo število prošenj preseglo več kot 150 odstotkov referenčne vrednosti, bodo vsi novi prosilci za azil premeščeni v druge članice, dokler se število vlog ne bo ponovno znižalo na referenčno raven. Države, ki pri tem ne bi želele sodelovati, predlog predvideva plačilo solidarnostnega prispevka v višini 250.000 evrov na begunca. Ta denar bi namenili tistim državam, ki bi namesto njih sprejele begunce.

"Vzhodnjaki" proti: Gre za izsiljevanje
Na predlog EK-ja so se na srečanju v Pragi že odzvali ministri Poljske, Madžarske in Češke. "Predlog je nesmiseln, krši pravice držav članic," je dejal poljski notranji minister Mariusz Blaszczak, medtem ko je madžarski zunanji minister Peter Szijjarto predlog označil za "izsiljevanje. To je nesprejemljivo in neevropski predlog komisije". Začasni mehanizem preselitve beguncev oziroma prosilcev za azil je bil vzpostavljen lani, a se je od skupno 160.000 predvidenih preselitev prebežnikov izvedlo le 1.440. Seveda morajo predlagane spremembe azilne zakonodaje potrditi še države članice EU-ja in Evropski parlament, kar pa ne bo gladek in enostaven proces, pač pa se napovedujejo trde politične bitke.

Predlogi sodijo v prvi sklop zakonodajnih predlogov, ki jih komisija predstavlja v okviru obsežnejše reforme skupnega evropskega azilnega sistema. Namen reforme je pripraviti srednjeročni odziv na prihodnje izzive na področju migracij.