Prepovedal je storitve pretovarjanja oziroma ponovnega natovarjanja ruskega utekočinjenega plina na ozemlju EU-ja za nadaljnji izvoz v tretje države vključuje pretovarjanje z ladje na ladjo in z ladje na kopno, pa tudi operacije ponovnega natovarjanja. Pravna podlaga pri tem predvideva devetmesečno prehodno obdobje, so sporočili na Evropski komisiji in Svetu EU-ja.

Z ruskim izvozom utekočinjenega zemeljskega plina je povezana prepoved vstopa v evropska pristanišča in zagotavljanja storitev ladjam, ki prispevajo k ruski agresiji na Ukrajino.

Skupno 27 ladij so na seznam sankcioniranih plovil dodali še zaradi prevoza vojaške opreme za Rusijo ali ukradenega ukrajinskega žita, pa tudi zaradi sodelovanja pri izogibanju cenovni kapici na rusko nafto, ki je bila uvedena v okviru preteklih paketov sankcij.

Prepoved prejemanja sredstev iz Rusije

Unija obenem zaradi očitkov Moskvi, da poskuša vplivati na demokratične procese v EU-ju, političnim strankam, nevladnim organizacijam, vključno z možganskimi trusti, in izdajateljem medijev v Uniji prepoveduje prejemanje finančnih sredstev od ruske države.

Novi sveženj vključuje še dodatne ukrepe za preprečevanje izogibanja sankcijam. Evropske matične družbe bodo morale tako storiti vse, da bi preprečile sodelovanje njihovih hčerinskih družb v tretjih državah v aktivnostih, ki jih sankcije prepovedujejo.

EU želi prav tako preprečiti izvoz opreme, ki jo ruska vojska uporablja v Ukrajini ali za svoje vojaške sisteme, v Rusijo prek tretjih držav. Evropska podjetja, ki izvažajo tovrstno blago, bodo morala uvesti posebne mehanizme za nadzor nad morebitnim nadaljnjim izvozom v Rusijo.

Prepoved bančnega sistema SPFS

Izogibanju sankcijam, povezanim z izključitvijo ruskih bank iz mednarodnega sistema Swift, pa je namenjena prepoved sistema SPFS, ki ga je ruska centralna banka razvila kot zamenjavo za Swift. Evropske banke, ki delujejo zunaj EU-ja, tako ne bodo smele uporabljati ruskega sistema.

Obenem s tokratnim paketom sankcij za dodatnih 61 pravnih oseb, ki neposredno podpirajo rusko vojaško agresijo na Ukrajino, zaostrujejo pravila glede izvoza blaga in tehnologije, ki jih je mogoče uporabljati tako v civilne kot vojaške namene.

28 podjetij ima sedež v Rusiji, 33 pa v tretjih državah, in sicer na Kitajskem, v Kazahstanu, Kirgizistanu, Turčiji in Združenih arabskih emiratih.

Unija uvaja še dodatne omejitve na področju izvoza blaga, predvsem tistega, ki je namenjen krepitvi proizvodnih zmogljivosti ruske industrije. Med drugim gre za kemikalije, plastiko in električno opremo. Na področju uvoza v EU iz Rusije pa novi sveženj prinaša dodatne omejitve za helij.

EU je poleg tega zaradi spodkopavanja ali ogrožanja ozemeljske celovitosti, suverenosti in neodvisnosti Ukrajine uvede sankcije še proti 69 posameznikom in 47 pravnim osebam. Zanje velja zamrznitev premoženja in prepoved vstopa v EU.

Na seznam, na katerem je po novem več kot 2200 posameznikov in pravnih oseb, so dodali več podjetnikov, propagandistov, javnih osebnosti, oseb, odgovornih za deportacije ukrajinskih otrok, pa tudi pripadnikov ruske vojske in obveščevalne službe FSB.

Sankcije so med drugim uvedli proti upravljavcu pristanišča Vostočni, ki se po navedbah Bruslja uporablja za uvoz severnokorejskega orožja v Rusijo, pa tudi proti največji ruski transportni družbi Sovcomflot, ki je specializirana za transport utekočinjenenga zemeljskega plina in nafte.

Unija je obenem v okviru ločenega režima uvedla sankcije proti šestim osebam zaradi vpletenosti v kibernetske napade na države članice EU-ja in Ukrajino, so še navedli na Svetu EU-ja.

EU je proti Rusiji od začetka njene agresije na Ukrajino februarja 2022 sprejel že 14 paketov sankcij. Med ključnimi ukrepi je embargo na uvoz večine ruske nafte v EU, pri čemer je Unija skupaj s partnericami v skupini G7 uvedla tudi cenovno kapico za nafto, ki jo Rusija izvaža v tretje države.

Borrell: Prihodki od ruskega premoženja na voljo že prihodnji teden

Prva sredstva, pridobljena z upravljanjem zamrznjenega ruskega premoženja, bodo že prihodnji teden na voljo za vojaško podporo Ukrajini, je ob prihodu na zasedanje zunanjih ministrov EU-ja povedal visoki zunanjepolitični predstavnik Unije Josep Borrell.

Po neuradnih informacijah naj bi šlo za 1,4 milijarde evrov.

"Okrepiti moramo podporo Ukrajini. Na razpolago so sredstva od zamrznjenega ruskega premoženja in preučiti moramo način, kako jih uporabiti, da jih ne bo mogel nihče blokirati," je povedal Borrell.

Pri tem je izpostavil Madžarsko, ki trenutno blokira več odločitev, povezanih s finančnimi sredstvi za vojaško pomoč Ukrajini. Zagotovil je, da so za sredstva od upravljanja ruskega premoženja, zamrznjenega v okviru zahodnih sankcij proti Moskvi, našli rešitev, da jih ne bo mogoče blokirati.

"Imamo rešitev, ki jo bom danes dal na mizo. Ukrajina potrebuje več pomoči, in to zdaj, pred poletjem. Upam, da bodo ministri predlog podprli," je dejal.

Če bo predlog prejel zadostno podporo, bo prva tranša na voljo že prihodnji teden, druga pa nekoliko pozneje. Skupaj gre po njegovih besedah za 2,5 milijarde evrov, prva tranša naj bi znašala 1,4 milijarde evrov.

Nadaljnja podpora Ukrajini pri njenem boju z rusko agresijo bo ena od osrednjih tem današnjega zasedanja zunanjih ministrov EU-ja, ki se ga udeležuje tudi zunanja ministrica Tanja Fajon.

Ministri bodo govorili še o dogajanju na Bližnjem vzhodu, na kosilu pa se jim bodo pridružili kolegi iz šestih zahodnobalkanskih držav. Na dnevnem redu imajo poleg tega razpravo o ukrepanju proti Gruziji zaradi nedavno uveljavljene zakonodaje o tujem vplivu, ki zaostruje nadzor nad civilno družbo v državi.