Ta neprijateljska poteza je prvo znamenje, ki ga je London posredoval po odhodu, in če se bo tako nadaljevalo, to ne prinaša nič dobrega, je opozoril Borrell po zasedanju zunanjih ministrov EU-ja v Bruslju, kjer so obravnavali široko paleto tem, med njimi tudi zunanjepolitično in varnostno sodelovanje z Združenim kraljestvom, ki je po 47 letih članstva zdaj obravnavano kot tretja država.

EU od Londona pričakuje, da bo brez odlašanja zagotovil polni status veleposlanika. Ta položaj zdaj zaseda Portugalec Joao Vale de Almeida. V Londonu trdijo, da ga ne bi smeli obravnavati kot diplomata iz suverene države, temveč kot odposlanca mednarodnih organizacij, ki uživajo manj privilegijev. V EU-ju pa zahtevajo, da zanj velja enaka obravnava kot za druge veleposlanike EU-ja po svetu.

"Ne zahtevamo posebne obravnave"
EU ima 143 delegacij po vsem svetu in vsi veleposlaniki uživajo status, ki ga želi Unija zagotoviti tudi veleposlaniku v Londonu, česar se na britanski strani po Borrellovih besedah dobro zavedajo. "Ne zahtevamo nič novega, nobene posebne obravnave," je poudaril in izrazil prepričanje, da bo uspelo Uniji ta zaplet z britansko stranjo rešiti "na zadovoljiv način".
V Bruslju sicer neuradno opozarjajo, da je pričakovati odziv Unije na to potezo, ki jo opisujejo kot "nepotrebno provokacijo in neprijateljsko dejanje". V zunanji službi Evropske unije in Evropski komisiji naj bi pripravljali predloge za nadaljnje korake kot odziv na to britansko potezo.

Cilj sedemindvajseterice ohraniti enotnost v prihodnjih odnosih z Britanci
Ministri, med njimi vodja slovenske diplomacije Anže Logar, so v ponedeljek ob navzočnosti pogajalca Unije o brexitu Michela Barnierja razpravljali o prihodnjem zunanjepolitičnem in varnostnem sodelovanju z Združenim kraljestvom. Namen te razprave je opredeliti skupne prednostne naloge s ciljem ohranitve enotnosti. Sporazum o prihodnjih odnosih, ki sta ga strani dosegli na božični večer, namreč na željo britanske strani tega področja ne pokriva. V Londonu so ob tem dali jasno vedeti, da ne želijo strukturiranih pogovorov in okvira sodelovanja z Unijo, temveč se bodo o tem pogovarjali s članicami dvostransko. To pa viri v EU-ju vidijo kot grožnjo enotnosti sedemindvajseterice.

Na slovenskem zunanjem ministrstvu so v povezavi s to temo v sporočilu za javnost zapisali, da so ministri poudarili pomen nadaljnjega sodelovanja z Združenim kraljestvom na področju zunanje, obrambne in varnostne politike ter da ima Združeno kraljestvo pomembno vlogo v svetovnih odnosih, zato je treba v prihodnjih mesecih oblikovati okvir za sodelovanje, ki bo v obojestransko korist.

Na dnevnem redu številne teme: odnosi z ZDA, Turčijo, prebežniki v BiH-u ...
Prvo letošnje zasedanje zunanjih ministrov kljub zaostrenim epidemiološkim razmeram ob pojavu novih sevov virusa v Evropi ni bilo virtualno, temveč je potekalo v Bruslju. Borrell se je na začetku ob pregledu aktualnega dogajanja dotaknil številnih tem, med njimi odnosov z ZDA po inavguraciji Joeja Bidna, solidarnosti s tretjimi državami glede cepiv, odnosov s Turčijo in položaja prebežnikov v BiH-u. Bolj poglobljena razprava je bila predvidena za sodelovanje z Združenim kraljestvom, podnebno diplomacijo in virtualni pogovor z japonskim zunanjim ministrom Tošimicujem Motegijem o razmerah v indijsko-pacifiški regiji.

Logar: Tudi EU mora oblikovati skupni pristop do indijsko-pacifiške regije
Logar je po navedbah MZZ-ja poudaril, da tako kot Japonska razvija svojo vizijo glede indijsko-pacifiške regije, mora tudi Unija oblikovati skupni pristop do tega območja. Poleg tradicionalnih varnostnih tem so priložnosti za poglobljeno sodelovanje z Japonsko v boju proti kibernetskim in hibridnim grožnjam ter pri oblikovanju visokih standardov za uporabo novih tehnologij, poudarjajo na ministrstvu.

V povezavi s podnebno in energetsko diplomacijo pa na MZZ-ju poudarjajo, da mora EU v pripravah na konferenco ZN-a o podnebnih spremembah v Glasgowu jeseni krepiti mednarodna zavezništva. Logar je posebej opozoril na vpliv podnebnih sprememb na vodo in sodelovanje z zahodnim Balkanom, čemur naj bo Slovenija namenila veliko pozornosti med predsedovanjem Svetu EU-ja v drugi polovici leta.