Žvižgači, ki prijavijo kršitve prava EU-ja, bodo tako zaščiteni pred odpustitvijo in premestitvijo na slabše delovno mesto, nacionalni organi pa bodo morali obveščati državljane in zagotavljati usposabljanja za javne organe o tem, kako naj obravnavajo žvižgače.

Nova pravila se nanašajo na številna področja prava EU-ja, vključno s preprečevanjem pranja denarja, obdavčitvijo dohodkov pravnih oseb, varstvom podatkov, zaščito finančnih interesov EU-ja, varnostjo hrane in proizvodov, javnim zdravjem, varstvom okolja in jedrsko varnostjo. Poleg tega lahko države članice ta pravila razširijo tudi na druga področja.

Zaščiteni tudi sodelavci in sorodniki žvižgačev
Zaščiteni so tudi sodelavci žvižgačev in njihovi sorodniki. Poleg tega morajo države članice žvižgačem zagotoviti celovite in neodvisne informacije. Med postopki jim morajo zagotoviti pravno pomoč, žvižgači pa lahko med pravosodnimi postopki prejmejo tudi finančno ali psihološko podporo.

Vera Jourova: Žvižgači so pogumni ljudje
Podpredsednica Evropske komisije, odgovorna za vrednote in transparentnost, Vera Jourova je ob tem poudarila, da so žvižgači "pogumni ljudje, ki so pripravljeni razkriti nezakonite dejavnosti – pogosto pri tem tvegajo svojo kariero in preživetje, da bi zaščitili javnost pred kršitvami". "Zaslužijo priznanje in zaščito za svoja pogumna dejanja," je poudarila in države članice pozvala, da brez odlašanja v svojo zakonodajo prenesejo nova pravila, ki jim zagotavljajo visoko raven zaščite. Evropska komisija ob tem članice poziva, da med prenosom v zakonodajo pravila razširijo tudi na druga področja, tako da bodo zagotovili celovit in skladen okvir na nacionalni ravni.

Direktivo, ki jo je Evropski parlament potrdil aprila, so države članice podprle 7. oktobra.

Žvižgačem celovito pravno zaščito zagotavlja le deset držav EU-ja
Trenutno imajo države članice področje zaščite žvižgačev urejeno različno. Celovito pravno zaščito jim po navedbah Evropskega parlamenta zagotavlja le deset držav EU-ja, med drugim Francija, Švedska in Velika Britanija. V Sloveniji to področje ureja zakon o integriteti in preprečevanju korupcije.