Po zakonu namreč zadnji teden pred volitvami merjenje podpore strankam ni dovoljeno.

Gral Iteo je za Televizijo Slovenija opravil še četrto raziskavo, rezultati pa so podobni kot pred tednom dni. Na volišča bi odšlo 56,6 odstotka vprašanih, udeležilo se jih ne bo četrtina, neodločenih pa je okoli 18 odstotkov.

Na evropskih volitvah bi slavila lista LDSa in Desusa z 15,7 odstotki, kar je dva odstotka manj kot teden dni nazaj in pet odstotkov več kot pred štirimi tedni.

Na drugem mestu so se ustoličili Slovenski demokrati (SDS). Dobili bi 10, 6 odstotka, torej podobno kot prejšnji teden ali štiri odstotke več kot ob prvem merjenju.

Nova Slovenija (NSi) je na tretjem mestu z dobrimi sedmimi odstotki - torej odstotek in pol več kot v prejšnjih merjenjih.

Združena lista (ZLSD) bi bila četrta s 6, 6 odstotki. Po naših raziskavah je Združena lista največ izgubila v prvem tednu, saj je v začeku beležila desetodstotno podporo in bila celo druga.

Slovenska ljudska stranka (SLS) bi se z okoli 5, 6 odstotno podporo uspela uvrstiti na peto mesto.V primerjavi s prejšnjimi merjenji , ko je bležila le okoli dva odstotka, je podopora SLS-u zrasla.

Za Nacionalno stranko (SNS) bi se odločilo dobre 4 odstotke, za Stranko mladih (SMS) pa 3,7 odstotka. Ostali imajo manj kot dva odstotka. 32 odstotkov ne ve katero listo bi volili.

In kako kaže posameznim kandidatom?
Na vrhu je Lojze Peterle s slabimi devetimi odstotki.
Drugo mesto pripada Jelku Kacinu - dobil bi desetinko manj kot Lojze Peterle.
Boruta Pahorja bi v Bruselj poslalo 6,6 odstoka vprašanih.
Miha Brejc bi dobil 6,2 odstotka.
Za Avrelia Jurija bi glasovalo 2,3 odstotka volivcev, za Francija Buta pa dobra dva odstotka. Zmago Jelinčič Plemeniti, ki je že imel skoraj pet odstotno podporo, ima zdaj manj kot dva odstotka.

Omenjenih sedem favoritov pa nima zagotovljenih sedežev v Strasborgu in Bruslju. Lahko se zgodi, da bo katera od list dobila dva, morda celo tri poslanske mandate. Končni rezultat preferenčnega glasovanja bo namreč odvisen od podpore posameznim listam.