Elektronski prikaz indeksov na tokijski borzi. Foto: Reuters
Elektronski prikaz indeksov na tokijski borzi. Foto: Reuters

Po navadi so v izračun vključene prometnejše delnice, značilne za posamezen trg kapitala. Podrobnosti izračuna določi vsaka borza posebej. Število vključenih delnic se praviloma ne spreminja, spreminjajo pa se delnice, ki so vključene v izračun. Tovrstna revizija se izvaja dvakrat letno, na nekaterih borzah tudi večkrat.

Algoritem za izračun je po navadi zahtevna statistična formula, ki skuša zajeti čimveč spreminjajočih dejavnikov, ki vplivajo na vrednost indeksa. Njegova vrednost je izražena v točkah, ki so izračunane na osnovi valute, v kateri se na borzi se trguje. Večina borz izračunava več vrst indeksov (po različnih gospodarskih panogah), odvisno od velikosti trga.

Ljubljanaska borza smernice izraža s pomočjo naslednjih indeksov: SBI20 (slovenski delniški indeks borznega in prostega trga – 15 velikih slovenskih družb), SBITOP (5 slovenskih »blue chipov«), PIX (indeks investicijskih skladov), BIO (obvezniški indeks borznega in prostega trga).

Indeksi največjih svetovnih borz pa so: Dow Jones (New York; povprečje kotacij 30 največjih javnih ameriških družb), S&P500 (New York. Ne sestavlja ga 500 največjih podjetij, temveč zajema dohodke mnogih različnih sektorjev ameriške ekonomije. Sestavljen je iz 400 industrijskih podjetij, 40 storitvenih, 40 finančnih in 20 prevoznih podjetij), Deutscher Aktienindex - DAX (Frankfurt; 30 velikih nemških družb), NIKKEI (Tokio; povprečje kotacij 225 družb na tokijski borzi), FTSE 100 (London; 100 največjih britanskih družb, ki morajo za prisotnost na seznamu izpolnjevati vrsto pogojev), CAC 40 (Pariz) in tako naprej.