Ko prejme naročilo, posrednik vse potrebne podatke vnese v borznotrgovalni sistem (BTS), kjer se za kotirajoče vrednostne papirje vidijo ponudba, povpraševanje, globina trga, enotni tečaj, sprememba tečaja, sklenjeni posli, promet in drugi elementi, s katerimi si lahko ustvari sliko o trgovanju, da si upa napovedati, kam se bodo tečaji premaknili.

Lasten jezik za hitrejše odzivanje
Posredniki uporabljajo svoj žargon, ki ni zapleten zaradi strokovnosti besed, ampak zato, ker je podoben telegrafskemu sporočilu. Da bi njihova komunikacija potekala učnkovito, morajo namreč na hitro povedati čim več. Njihovo delo zahteva natančnost in hitre odzive. Če je več različnih naročil in če trg zelo niha, je delo stresno. Na ključnih svetovnih borzah posredniki običajno svoje delo opustijo po največ treh letih, ker se preveč izčrpajo, na ljubljanski pa pravijo, da jih spremlja “zdrava mera adrenalina”.

Kako stopiti v borznoposredniške vrste
Če bi se želeli priključiti slovenskim "brokerjem", vas mora za to pooblastiti eden izmed članov Ljubljanske borze; za opravljanje poklica pa potrebujete dovoljenje za opravljanje poslov borznega posrednika, ki ga izdaja Agencija za trg vrednostnih papirjev na podlagi izpolnjevanja pogojev. Poleg uspešno opravljenega teoretičnega dela preizkusa znanja morate imeti še vsaj enoletne delovne izkušnje na področju poslovanja z vrednostnimi papirji; dokazati morate tudi, da niste bili obsojeni za kaznivo dejanje zoper premoženje oziroma zoper gospodarstvo.

Za začetek opravljanja poklica nato potrebujete še trgovalno kodo za borzni trgovalni sistem, ki jo dodeli Ljubljanska borza po uspešno opravljenem preizkusu poznavanja dela s sistemom BTS-a, kjer morate dokazati, da poznate praktično delo borznega posrednika. Borza organizira posebno izobraževanje prav v ta namen.

Če bi se radi vključili v burno borzno dogajanje, pa le še pripis: za usposabljanje in preizkuse boste morali odšteti okoli 950 evrov.

J. G.