V Sloveniji postane stanovanjska problematika najbolj aktualna v predvolilnem času, ko prav vsi kandidati obljubljajo številne novogradnje, s katerimi bi razbremenili napetosti zaradi visokega povpraševanja in omejene ponudbe na trgu nepremičnin. Čeprav so nepremičnine v zadnjem času precej "vroča tema", pa je trg razmeroma stabilen. Cene se gibljejo počasi in precej predvidljivo.

Država se v problematiko vključuje dejavno, s stanovanjskim skladom, a se zdi, da je ta mehanizem sorazmerno tog in okoren ter ne sledi hitremu povpraševanju po novih bivalnih prostorih. Gradnja stanovanj je povečini prepuščena trgu, ki pa ga socialna nota tega občutljivega družbenega vprašanja ne zanima.

Vlaganje v nepremičnine je dobra alternativna oblika varčevanja, še posebej za tiste, ki prisegajo na varne naložbe. Visoko povpraševanje po nepremičninah se bo zagotovo nadaljevalo tudi v prihodnosti, kljub nekaterim demografskim spremembam, ki bodo nekoliko spremenile sestavo evropskih družb.

Najdražje nepremičnine so v Sloveniji v Ljubljani ter na Obali in na Krasu, najcenejše pa v Pomurju.

Ljubljana v "evropskem povprečju"
Povprečna cena garsonjere v Ljubljani je okoli 18 milijonov tolarjev, za dvosobno stanovanje pa boste odšteli okoli 35 milijonov tolarjev, kar je primerljivo s cenami v Parizu, nekoliko manj kot v Londonu ali Bruslju, vendar pa več kot v Pragi ali Budimpešti.

Za dvosobno stanovanje, veliko okoli 40 kvadratnih metrov, boste npr. v Pragi odšteli okoli 100.000 evrov, v Parizu še enkrat več. Cene v Ljubljani so nekje vmes, nekoliko višje od drugih vzhodnoevropskih prestolnic pa so predvsem zaradi omejene ponudbe.