Vzajemni sklad je torej investicijska oblika, s katero lahko na trg kapitala vstopijo tudi mali investitorji, in sicer brez vlaganja večjih zneskov v posamezne vrednostne papirje. Namenjeni so ljudem, ki nimajo ne časa ne velikih finančnih vložkov (seveda so tudi izjeme), ne znanja o trgu vrednostnih papirjev in ki želijo na ta način vstopiti na trg kapitala.

Z vzajemnim skladom upravlja posamezna družba za upravljanje, ki od agencije za trg vrednostnih papirjev pridobi dovoljenje za upravljanje. DZU mora agenciji za trg vrednostnih papirjev redno poročati o stanju in transakcijah sklada.

Obstaja več vrst vzajemnih skladov
Obstaja več vrst skladov: delniški, obvezniški, mešani, indeksirani, pokojninski, ekološki, nepremičninski, dežnikarski skladi (ti skladi vlagajo v druge sklade). Značilnosti različnih skladov si lahko preberete na spletnih straneh Premoženjskega izobraževalnega centra.

Donos posameznega sklada se ustvarja iz dividend delnic, ki so v listnici posameznega sklada; iz obresti na obveznice, ki so v listnici posameznega sklada in z dobičkom iz naslova tečajnih razlik pri trgovanju. V dnevnem časopisju si lahko vsak dan znova ogledamo kako posluje "naš sklad" in kakšen donos ustvarja.

Sklad ni pravna oseba in ne more v stečaj. Če družbi za upravljanje agencija za trg vrednostnih papirjev iz različnih razlogov odvzame licenco za upravljanje s posameznim skladom, upravljalsko vlogo prevzame druga družba (seveda spet z dovoljenjem ATVP) ali pa se sredstva izplačajo vlagateljem. Naš denar nam mora družba za upravljanje po prejemu našega zahtevka izplačati najpozneje v petih delovnih dneh.