V vedenjskih financah so investitorji
(njihov optimizem ali pretirana samozavest) tisti, ki
povzročijo določeno reakcijo cen. Foto: EPA
V vedenjskih financah so investitorji (njihov optimizem ali pretirana samozavest) tisti, ki povzročijo določeno reakcijo cen. Foto: EPA
Čredni nagon
Teoretiki vedenjskih financ so razvili kar nekaj konceptov, ki so prisotni pri odločanju o investiranju v vrednostne papirje. Skupna psihologiji, ekonomiji in financam pa so pričakovanja, ki so temeljnega pomena za vedenjske finance. Foto: EPA

Razvile so se kot posledica poskusov boljšega razumevanja in razlaganja vpliva čustev in kognitivnih napak na investitorja in njegovo odločanje. Zanimivo je zagotovo to, da zanikajo klasično ekonomsko predpostavko o racionalnosti posameznikov oziroma ekonomskih subjektov. Po tej teoriji se posamezniki (investitorji) obnašajo iracionalno, ponavljajo določene napake, ki jih je mogoče predvideti in z njimi pridobiti. V pogojih negotovosti se pri odločitvah investitorjev ponavljajo vzorci iracionalnosti, nekonsistentnosti in neodgovornosti. Modeli vedenjskih financ pogosto vključujejo koncept »noise« investitorjev (ang. noise traders) in »noisy« cen (ang. noisy prices).

Kaj to pomeni...
Ta pojem označuje investitorje, ki so nagnjeni k napakam pri presojanju in odločanju ter s svojimi reakcijami na informacije motijo učinkovitost trga.Na ta način vplivajo na cene vrednostnih papirjev tako, da te niso več naključne, ampak postanejo z ugotovitvijo vplivnih dejavnikov celo predvidljive.

Vloga psihologije na trgu vrednostnih papirjev
Na borzi deluje psihologija množice. Borza je namreč dejansko množica investitorjev, ki se odziva na različne informacije iz družbenega okolja.Razlog za nenadne spremembe na borznem trgu (še posebej dramatični padci cen) je čredno obnašanje investitorjev. Masovne reakcije se po mnenju ekonomistov sprevržejo v paniko in borzne zlome takrat, ko na neki točki nekdo sprejme napačno odločitev, nato pa to dejanje posnemajo drugi.