Ministrstvo za kmetijstvo je kot odziv na koronsko krizo sredstva prerazporedilo za posamezne naložbe. Ključni namen novih naložb je predvsem krepitev odpornosti prehranskega sistema v Sloveniji.

Največji del prerazporejenih sredstev, 11 milijonov evrov, je namenjen podpori za naložbe na kmetijskih gospodarstvih, predvsem za prilagajanje podnebnim spremembam. 7,7 milijona je namenjenih za predelavo in trženje kmetijskih proizvodov, dodatni milijoni so namenjeni za namakanje.

Vlada je namreč v enem od protikoronskih svežnjev za povečanje samooskrbe določila prednostno izdajo vseh dovoljenj za potrebe namakanja do konca letošnjega leta. Hkrati so se povišale stopnje podpore na maksimalno dovoljene.

"Tudi do 90 odstotkov so konkretno v rastlinsko pridelavo z vidika odpornosti na podnebne spremembe. Pomembno je poudariti, da smo povečali delež predplačila z dosedanjih 30 odstotkov na 50 odstotkov," pravi Tanja Gorišek z direktorata za kmetijstvo na ministrstvu za kmetijstvo.

Tako imenovana covidska sprememba programa razvoja podeželja med drugim uvaja nove vrste skupinskih naložb.

"Kolektivne naložbe, recimo, v vzpostavitev zbirnih centrov, hladilnic, skladišč, vse to zato, da se okrepi konkurenčnost primarnih proizvajalcev, da se racionalizira poslovanje …" pojasnjuje Goriškova.

Ključna novost je tudi uvedba kolektivnih naložb v gozdarstvu in na področju predelave lesa. Kmetje – nosilci kmetijskih gospodarstev, kmetije z dopolnilnimi dejavnostmi, kmetijsko-živilska podjetja, zadruge in drugi upravičenci imajo tri tedne po objavi razpisa čas za razmislek in pripravo vlog za pridobitev razpisanih nepovratnih sredstev.

Ugodni pogoji, določeni z zadnjo spremembo programa razvoja podeželja, veljajo za javne razpise, ki so že bili objavljeni v juliju, kot tudi za tiste, ki bodo predvidoma še objavljeni v jesenskem času.