WTO je medvladna organizacija, pristojna za večstranska pravila, po katerih poteka trgovina med njenimi članicami. Ustanovljena je bila z Marakeškim sporazumom v okviru urugvajskega kroga trgovinskih pogajanj 1. januarja 1995.

WTO je bila ena prvih mednarodnih organizacij, ki se jim je pridružila samostojna Slovenija. "S tem je naša država jasno pokazala, da sprejema pravila igre mednarodne trgovine. Glede na tradicionalno izvozno usmerjenost naše države alternative tudi nikoli ni bilo," je poudaril glavni ekonomist pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Bojan Ivanc.

Temeljne funkcije WTO-ja so vloga foruma za večstranska medvladna pogajanja za zmanjševanje ovir v trgovini in zagotavljanje sistema pravil, ki urejajo mednarodno trgovino. Omogoča tudi reševanje trgovinskih sporov med njenimi članicami na podlagi večstranskega mehanizma za poravnavo sporov ter skrbi za preglednost in nadzira trgovinske politike članic na podlagi rednih revizij.

Po raziskavi nemške fundacije Bertelsmann je članstvo v WTO-ju državam v povprečju prineslo 4,5-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP), kar v skupnem seštevku pomeni 855 milijard dolarjev (730 milijard evrov).

Slovenija po Ivančevih besedah spada v skupino držav, ki jim je članstvo najbolj koristilo. Slovenski BDP je zaradi članstva višji za pet odstotkov, je poudaril. "Dokazano je bilo tudi, da se z vključitvijo države v WTO izboljša njena bonitetna ocena, kar omogoča ugodnejše zadolževanje. Članstvo v WTO-ju spodbuja tudi prilive tujih neposrednih naložb," je dodal.

Najglasnejše kritike prihajajo iz ZDA

V zadnjem času so se sicer okrepile kritike WTO-ja, pri čemer so najglasnejše ZDA pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa. Ta organizaciji med drugim očita neenakopravno in nepošteno obravnavo držav ter poziva k reformam njenega delovanja. Večkrat je tudi zagrozil, da bodo ZDA iz organizacije izstopile.

Po Ivančevih besedah se učinkovitost WTO-ja zmanjšuje od leta 2001, saj se je članstvo povečalo na več kot 160 držav, ki imajo različne in legitimne interese. "Vzpostavitev svetovnih verig vrednosti in sodobne tehnologije niso bile usklajene s spremembami v pravnem redu mednarodne trgovine. Posledično so se države zatekale k dvostranskim sporazumom ali drugim regionalnim blokom, kot so sporazum Nafta, EU in Evropsko združenje za prosto trgovino," je dejal.

Dejanski izstop iz ZDA se mu sicer ne zdi verjeten. Kot je dejal, bi ZDA z umikom namreč tudi omogočile krepitev vloge Kitajske pri določanju pravil v svetovni trgovini.