S pomočjo vlagateljev naj bi se tako našla dolgoročna rešitev, iz Berlina poroča dopisnik RTV Slovenija Boštjan Anžin. Imamo potrebne instrumente, a zdaj potrebujemo hitre korake, ki bi pripeljali do ustanovitve Opla Evropa, je dejala Merklova, ki pa je znova zavrnila možnost, da bi država postala neposredni lastnik delov podjetja, kar je sicer podprl podkancler Steinmaier. Ta je med drugim naletel na ostre kritike gospodarskega ministra, ki pravi, da države v Oplu ne potrebujejo, saj ta gotovo ni najboljši podjetnik.

Kanclerka je napovedala, da se bo vlada kmalu sestala s predstavniki zveznih dežel, kjer stojijo Oplovi obrati, govorila pa bo tudi z investicijskimi bankami in predstavniki gospodarstva. Opel je sicer v lastništvu ameriškega General Motorsa, ki je v hudih finančnih težavah. Vodja evropskega dela GM-a je danes sicer zagotovil, da ima tudi v primeru ločitve od GM-a dostop do tehnoloških patentov.

Sindikati pripravljeni pomagati
Medtem so svojo pomoč napovedali tudi sindikati in pristali, da se delovni skrajša tudi brez denarnega povračila, mogoča so tudi odstopanja od tarifnih pogodb, a pogoj je za to, da Američani Oplu, kjer dela okoli 30.000 Nemcev, omogočijo bistveno samostojnejše delovanje. Oplovo vodstvo si sicer v več evropskih državah prizadeva zbrati jamstva za posojilo v višini 3 milijard 300.000 evrov, pri čemer naj bi nemška vlada pomagala v večini. A dejansko ni jasno, v kolikšni meri bo politika pomagala, saj so namreč že znotraj velike koalicije velika trenja, v prvi vrsti že v luči predvolilne kampanje.

Gospodarstvo Nemčije se sicer tako kot večina evropskih in svetovnih še naprej krči, brezposelnost pa raste: samo februarja je delo izgubilo 70.000 ljudi.

K. T.