Skalar, ki sodeluje na rusko-slovenski investicijski konferenci, kjer skuša predsednica vlade pritegniti ruske vlagatelje, meni, da Ruse bolj kot portfeljske naložbe zanimajo veliki deleži. Med drugim je po njegovem mnenju Rusom najzanimivejša panoga turizem, kjer si lahko obetajo tudi večje prihode ruskih gostov. Zanimivi pa so tudi lesnopredelovalna industrija in nekateri nepremičninski projekti.

Predsednica vlade pa je na konferenci, ki se je udeležuje 60 večinoma ruskih gospodarstvenikov, izpostavila dve prioriteti svoje vlade. Prva je stabilizacija bančnega sistema, druga pa prizadevanje za izboljšanje konkurenčnosti gospodarstva oz. upravljanja državnega premoženja. Sem po njenih besedah spada tudi privatizacija nestrateških podjetij.

Sicer pa je po Skalarjevem mnenju veliko priložnosti tudi za slovenske naložbe v Rusiji, predvsem v gradbeništvu. A za nastop na takšnem trgu, kot je ruski, bi se morala naša gradbena podjetja povezati.

S privatizacijo mislimo resno
"Naša vlada s privatizacijo misli zelo resno," je zatrdila premierka. To kažejo tudi investicijske konference - današnja je že četrta v kratkem času, je spomnila. Ob tem je napovedala, da bodo postopki potekali transparentno prek javnih razpisov in da bo pomembno predvsem to, da se za slovenska podjetja najdejo strateške partnerje, ki jih bodo razvijali naprej in bodo imeli dolgoročen interes.

Slovenija strateška partnerica Rusije na Balkanu
Zbrane je nagovoril tudi ruski minister za zveze in množične komunikacije Nikolaj Nikiforov, ki je pojasnil, da imata Slovenija in Rusija tople prijateljske odnose. Kot je poudaril, je Slovenija strateška partnerica Rusije na Balkanu. Osrednja vloga, ko gre za gospodarske odnose, po besedah Nikiforova pripada projektu plinovoda Južni tok, izpostavil pa je še določene uspehe na področju investicijskih projektov Krke, Rika ipd.

Umakniti izmišljene ovire
Minister je prepričan, da se bodo z investicijsko konferenco umaknile vse izmišljene ovire in se bo blagovna menjava še povečala. Na sporedu investicijske konference je tudi okrogla miza o naložbenih priložnostih v Sloveniji, predstavitev poslovne klime in institucionalne podpore za tuje vlagatelje v naši državi ter predstavitev slovenskih podjetij.

Med sodelujočimi so Sergej Frolov, podpredsednik ruske skupine podjetij Koks, ki je večinski lastnik skupine SIJ - Slovenske industrije jekla, član uprave Slovenske odškodninske družbe (Sod) Matej Runjak, v. d. direktorja javne agencije Spirit Boštjan Skalar, direktor predstavništva Nove Ljubljanske banke (NLB) v Moskvi Metod Dragonja in predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD) Kristjan Verbič.

Bratuškova verjame v Južni tok
Bratuškova se je ob robu konference sestala tudi z ruskim predsednikom vlade Dimitrijem Medvedjevom in spregovorila o projektu Južni tok. Medvedjev sicer ni želel zaostrovati zapleta z EU-jem, ki je ugotovil, da projekt ni skladen z evropsko zakonodajo, zaradi česar mora šest evropskih držav podpisati nov sporazum o gradnji plinovoda.

Kljub zapletom je Bratuškova prepričana, da se bodo ti razrešili in da bo Južni tok dokončan. Južni tok je po njenih besedah za Slovenijo strateško pomemben projekt, saj je vreden milijardo evrov. "Seveda pa Slovenija kot članica EU spoštuje zakonodajo, ki velja znotraj EU," je dodala. Zdaj je sicer žogica na strani Bruslja, pa je sklenil predsednik ruske vlade.

Plinovod Južni tok naj bi bil dolg 2600 kilometrov, pri čemer bi dobra desetina tega potekala po Sloveniji. Projekt je vreden 16 milijard evrov, naložba v Sloveniji pa naj bi dosegla vrednost ene milijarde evrov. Nad projektom v Sloveniji bdi podjetje Južni tok Slovenija, ki je v polovični lasti slovenske družbe Plinovodi in v polovični lasti Gazproma.

Preko Južnega toka, ki se bo izognil pogosto nezanesljivim tranzitnim državam, kot je Ukrajina, naj bi bilo lahko v Evropo dobavljenih 63 milijard kubičnih metrov plina letno.

Rusija sedma najpomembnejša trgovinska partnerica
Slovenija in Rusija imata sicer že tradicionalno dobre gospodarske odnose. Lani je bila tako Rusija sedma najpomembnejša trgovinska partnerica Slovenije; blagovna menjava se je okrepila za 8,4 odstotka, na 1,24 milijarde evrov. Leta 2012 je bil slovenski izvoz v Rusijo pri 881,2 milijona evrov, uvoz iz Rusije pa pri 362,3 milijona evrov. V Rusijo je izvažalo 395 slovenskih podjetij, iz Rusije pa uvažalo 200 podjetij. Največji delež izvoza je odpadlo na zdravila, uvoza pa na energente.