Agencija s sedežem v Torontu v Kanadi je zadnjo bonitetno oceno Slovenije podala avgusta lani. Zdaj potrditev te ocene pripisuje zaupanja vrednemu okviru makroekonomske politike, navajajo na finančnem ministrstvu.

Agencija sicer ugotavlja, da je pandemija skrčila gospodarstvo in poslabšala stanje javnih financ, vendar hkrati priznava, da ima Slovenija ob nastanku krize zadostne zmogljivosti, da podpre gospodarstvo brez trajnejših negativnih posledic za njeno boniteto, saj je v to krizo vstopila z javnofinančnim presežkom.

"Bonitetna moč slovenske države izhaja iz relativno bogatega gospodarstva z visoko dodano vrednostjo, učinkovitega upravljanja javnega dolga, premišljenega fiskalnega okvira in članstva v evropskih institucijah," so ugotovitve DBRS Morningstar povzeli na ministrstvu.

Agencija priznava, da je bila Slovenija v preteklosti ena izmed najhitrejših držav evrskega območja pri zniževanju javnofinančnega primanjkljaja in dolga. Poleg tega ima država stabilni institucionalni okvir. DBRS Morningstar pričakuje ponovni gospodarski zagon v letošnjem letu na raven pred krizo, vendar pa bodo demografski trendi znatno vplivali na strukturo javnih izdatkov.

Sloveniji sta od izbruha pandemije covida-19 lani potrdili bonitetno oceno dve največji svetovni bonitetni agenciji, in sicer S & P pri AA- (stabilni obeti) ter Fitch pri A (stabilni obeti). Bonitetna agencija Moody's pa je in 2. oktobra dvignila dolgoročno kreditno oceno Slovenije z Baa1 na A3 s stabilnimi obeti.