Ameriški pravosodni organi lahko po ameriški zakonodaji preiskujejo korupcijske prakse podjetij, ki kotirajo na borzi v ZDA ali pa se primeri dotikajo ameriških državljanov oziroma rezidentov. Alstom je na newyorški borzi kotiral do leta 2004.

Potem ko ga je preiskava ameriških tožilcev močno obremenila, je Alstom priznal, da so njegovi zaposleni podkupovali v Indoneziji, Egiptu, Savdski Arabiji, na Bahamih in v Tajvanu. Skupaj naj bi Alstom podelil za 75 milijonov dolarjev podkupnin, da bi pridobili za okoli štiri milijarde dolarjev poslov.

V središču zanimanja ZDA se je znašla 118 milijonov dolarjev težka pogodba, s katero je francoski velikan dobil posel v Indoneziji, in sicer za dobavo kotlov za termoelektrarno v Tarahanu na južni obali Sumatre.

Alstom se je po priznanju krivde z ameriškim ministrstvom za pravosodje dogovoril, da bo plačal nekaj več kot 772 milijonov dolarjev kazni, zavezal pa se je tudi, da takšnega ravnanja ne bo ponovil. Če bo sodišče kazen potrdilo, bo to največja kazen, ki jo je kako podjetje kadar koli plačalo po zakonu o tujih koruptivnih praksah.

Preiskava tudi v Sloveniji in Veliki Britaniji
Ameriško ministrstvo višino kazni upravičuje z razsežnostjo spornih dejanj, s predhodno zgodovino podobnega vedenja, s pomanjkljivimi preventivnimi mehanizmi v družbi in s tem, da v Alstomu dolgo niso sodelovali z oblastmi.

To ni edina težava, s katero se trenutno spopada francoski velikan. V Veliki Britaniji so ga tako oblasti obtožile, da je britanska podružnica Alstom Power Ltd ravnala koruptivno pri poslu v Litvi. To ni prva preiskava proti Alstomu na Otoku.

Alstom se je kot dobavitelj glavne tehnološke opreme znašel tudi v preiskavi, vezani na šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6) v Sloveniji. Francosko podjetje naj bi namreč nekdanjemu direktorju Teša Urošu Rotniku dalo provizijo za posredovanje v zadevi obnov blokov pet in šest. Rotnik je prav zaradi tega trenutno v priporu.