Vlada je zakon v DZ po nujnem postopku poslala prejšnji teden, glasovanje pa je bilo zaradi vlaganja dopolnil večkrat prestavljeno. K zakonu, ki ima 36 členov, naj bi bilo pripravljenih 30 amandmajev. Tako bo glasovanje o samem sprejemu zakona v torek.
Na tokratni seji je predvideno tudi glasovanje o zakonu o slovenskem državnem holdingu.
PS: Nekdo je res ugrabil našo državo
Alenka Bratušek (PS) je predstavnikom koalicije očitala, da sprejemajo sklepe, ki so po ugotovitvah pravnikov v nasprotju z drugimi zakoni. Predlog je po ugotovitvah zakonodajno-pravne službe DZ-ja v nasprotju z zakonom o bančništvu, zakonom o gospodarskih družbah, morda tudi ustavo. "Očitno je nekdo res ugrabil našo državo in z njo dela, kot da je prav nič ne mara, kot da mu ni mar zanjo in kot da mu je dovoljeno vse," je dejala. PS zakona ne podpira.

SD: Obstajajo cenejše alternative
S predlaganim zakonom se ustanavlja vzporeden pravni sistem, je zatrdil Matevž Frangež (SD) in si zaželel več časa za njegovo obravnavo. Odkup slabih terjatev je le eden izmed modelov reševanja bank, država ima na voljo tudi druge rešitve, je dejal. Banke je treba rešiti, se je strinjal, vendar opozoril na mnenja ekonomistov, da obstaja cenejša, lažja in učinkovitejša rešitev. Frangež zagovarja dokapitalizacijo bank s pomočjo depozitov, ki jih ima država v bankah.

Kdaj bodo banke začele kreditirati?
Z odvzemom slabih naložb NLB-ju bomo povečali premoženje belgijskim solastnikom, je pred sprejemom zakona posvaril tudi Srečko Meh (SD). Od finančnega ministra je zahteval datum, kdaj bodo banke začele kreditirati podjetja: "Ko bomo vse prenesli v slabo banko?"

Poslanske skupine koalicije so napovedale podporo zakonu.
SDS: S tem bo Slovenija izšla iz krize
"To bo element, s katerim bo Slovenija izšla iz krize," je dejal Andrej Šircelj (SDS). Slabe terjatve slabijo posojilno dejavnost bank in s tem tudi dejavnost podjetij, je dejal Šircelj. Podoben način reševanja slabih terjatev so našli tudi v drugih državah, je spomnil in napovedal, da se bo s predlagano rešitvijo dalo bankam kapitalsko moč, da bodo lahko sledile gospodarstvu s kreditiranjem. Sicer pa nimajo vse banke enakih težav, v najslabšem stanju so žal banke v državni lasti, je ugotovil.

NSi: Upravljajo jo lahko tudi tujci
Tudi Jožef Horvat (NSi) je predlog zakona označil kot izjemno pomembno sistemsko odločitev za prihodnost Slovenije. Ob tem je izrazil pričakovanje, da bodo slabo banko upravljali najkompetentnejši ljudje, lahko tudi tujci.

DL: Zapiramo žilo, kjer odteka denar
Poslanci DL-ja bodo predlog z veseljem podprli. "Končno zapiramo žilo, kjer odteka davkoplačevalski denar na posebne račune," je dejal Bojan Starman (DL). V bančni sistem je v zadnjih desetih in več letih nestrokovno in nesmiselno odteklo deset milijard evrov, je dejal.

SLS: Zavrnitev bi otežila ugotavljanje odgovornosti
Če zavrnemo ta zakon in pustimo, da bi se banke sanirale same, bo to zelo otežilo ugotavljanje odgovornosti posameznikov za slabo upravljanje bank v preteklosti, se je s sprejemom zakona strinjal tudi Roman Žveglič (SLS).
DeSUS: Treba je presekati gordijski vozel
Marija Plevčak (DeSUS) pa je dodala, da je končno treba presekati gordijski vozel slabega poslovanja slovenskih bank. Nepredstavljivo je, da so bankirji in nadzorni organi bank dopustili, da slabe terjatve eskalirajo v nedopustne višine, je menila.

Minister: Bilance bank se bodo očistile
Finančni minister Janez Šušteršič je na začetku pojasnil, da se bodo z obravnavanim zakonom reševale težave slabih bančnih terjatev, in sicer z ustanovitvijo posebne družbe za upravljanje slabih bančnih terjatev, ki bo te terjatve prevzela od bank. S tem se bodo bilance bank očistile in bodo lahko začele s kreditiranjem gospodarstva. Po drugi strani pa bomo tako dobili upnika do podjetij, ki bo lahko z izterjavo tega premoženja povrnil del stroškov reševanja.

Določeno banko se bo v te postopke vključilo na podlagi posebnih meril, med katerimi je minister izpostavil pomen banke za stabilnost finančnega sistema, obseg problema slabih terjatev v konkretni banki in nujnost zagotovitve kapitalske ustreznosti oz. velikost problema kapitalske ustreznosti konkretne banke. Zakon pa dopušča tudi ustanavljanje namenskih družb znotraj bank.
Banka, ki bo vključena v omenjeni program, bo morala pripraviti poslovno strategijo, iz katere bo razvidno, kaj bo od tega reševanja imelo gospodarstvo in v kolikšni meri bo stroške tega reševanja nosila sama oz. njeni lastniki.

Država bo jamčila za obveznice
Za izdane obveznice, ki jih bodo banke prejele v zameno za slabe terjatve, bo jamčila država. Zgornja meja teh poroštev je v osnutku zakona določena v vrednosti štirih milijard evrov, ob čemer je Šušteršič opozoril, da se bodo terjatve verjetno prenašale z določenim diskontom, ki ga je vnaprej nemogoče oceniti. Ocenjena realna ekonomska vrednost prevzetih terjatev bo namreč verjetno precej nižja, je dejal.

Štiri milijarde evrov javnega dolga
S tem bo nastal javni dolg v maksimalni višini omenjenih štirih milijard evrov, ki se bo pozneje poplačal z unovčevanjem zavarovanj, terjatev in tudi odprodajo državnih deležev v bankah. Družba za upravljanje slabih terjatev bank pa bo imela tudi pooblastilo za dodatno dokapitalizacijo bank, ki jo je Šušteršič ocenil v višini od pol do ene milijarde evrov.
Opozorila pred naglico
Guverner Banke Slovenije Marko Kranjec in direktor Združenja bank Slovenije France Arhar sta v četrtek ob obravnavi predloga na seji matičnega odbora DZ-ja za finance predstavnike vlade posvarila, naj se ne hiti s sprejemanjem zakona. Predlogu zakona ostro nasprotuje opozicija in opozarja, da predlagani zakon vzpostavlja koncentracijo absolutne ekonomske moči v rokah vlade in vzporeden pravni sistem brez javnega nadzora, in sicer z namenom privatizacije in okoriščanja posameznikov.