Po vztrajnem prepričevanju predsednika Georgea Busha in njegovih najožjih sodelavcev je sporazum podprlo 217 kongresnikov, proti pa jih je bilo 215, med njimi tudi 27 republikancev.

Bela hiša je imela pri zbiranju podpore nemalo težav, saj sladkorna in tekstilna industrija sporazuma ne podpirata, odločno proti pa so tudi sindikati.

Bush je, vidno zadovoljen z izidom glasovanja, dejal, da komaj čaka, da podpiše zakon. "Sporazum je več kot le prostotrgovinski dokument. Je obveza svobodoljubnih držav, ki želijo širiti mir in napredek po vsej zahodni polobli," je dejal.

Ameriški urad za kmetijstvo predvideva, da se bo izvoz kmetijskih izdelkov v države podpisnice povečal za 1,5 milijarde dolarjev letno. Višje dobičke pričakujejo tudi v proizvodni industriji.

Nafta prizadela mehiške kmete
Leta 1994 so Kanada, ZDA in Mehika podpisale prostotrgovinski sporazum, znan pod imenom Nafta (North American Free Trade Agreement - Severnoameriški prostotrgovinski sporazum). Sporazum je prizadel predvsem mehiške kmete, saj so številni zaradi poplave cenejših izdelkov iz ZDA in Kanade propadli. Mehiško gospodarstvo je sicer z Nafto doživelo razcvet, vendar je prepad med bogatimi in revnimi skokovito narasel, število revnih pa se je v zadnjih desetih letih celo povečalo.