Inflacija bo višja kot rast plač, napoveduje Carney in dodaja, da bo to prvič po letu 2013, da se bodo morali zaposleni sprijazniti z nižjimi prihodki. "Letos se bodo morala britanska gospodinjstva spopasti z velikimi izzivi," je dejal in dodal, da se plače ne bodo dvigovale v takem tempu, kot se višajo cene dobrin. Plače bodo skoraj 1.180 evrov nižje letno od napovedi pred glasovanjem o brexitu oz. približno 380 evrov nižje (letno), kot so kazale napovedi še pred tremi meseci, poroča Independent.

Liberalni demokrati so podatke angleške centralne banke, ki jih je predstavila štiri tedne pred parlamentarnimi volitvami, označili "kot še en znak pritiska brexita".

Angleška centralna banka je znižala napoved gospodarski rasti za letos z 2 odstotkov na 1,9 odstotka BDP-ja, britanska obrestna mera pa bo ostala 0,25-odstotna. Kot so razkrili v četrtletnem poročilu o inflaciji, bo ta letos 2,8-odstotna - še februarja je bila napovedana 2,4-odstotna inflacija. Glavni razlog za dvig inflacije je šibek funt, dvig obrestnih mer pa ne bi bil učinkovit način, kako se spopasti z dvigom cen življenjskih stroškov, so sporočili iz banke. V primerjavi z lanskim obdobjem je vrednost funta v primerjavi z dolarjem nižja za okoli 12 odstotkov.

Ob tem so v banki poudarili, da napovedi veljajo ob predpostavki, da bo "urejanje prihodnjega odnosa med Veliko Britanijo in Evropsko unijo potekalo gladko". Kot navaja BBC, za Carneyja gladek proces brexita pomeni, da bo Velika Britanija zagotovila dogovore o prihodnjih trgovinskih sporazumih in da bo vmes prehodni čas oz. čas vpeljave novih dogovorov.

V dveh letih 9.000 delovnih mest iz Londona
Kot je v začetku tedna poročal Reuters, nameravajo največje banke v prihodnjih dveh letih iz Londona preseliti okoli 9.000 delovnih mest. Številnim bankam, ki so že napovedale umik iz Londona, sta se pretekli teden pridružili tudi banki Standard Chartered in JPMorgan, ki sta razkrili načrte za evropske operacije po brexitu. Skupno je načrte o zavarovanju svojih interesov po izstopu Velike Britanije iz Unije predstavilo že 13 največjih bank, med njimi so Goldman Sachs, UBS in Citigroup. V preteklih mesecih so številne finančne institucije že začele pogovore z evropskimi finančnimi oblastmi, zdaj pa naj bi banke že začele dejansko oblikovanje načrtov o selitvi osebja in finančnih operacij.

Četudi se številka 9.000 zdi velika, dejansko predstavlja le 2 odstotka delovnih mest v londonskem finančnem sektorju. A temu je treba priključiti tudi padec prihodkov od davkov, ki so jih plačevali bogati finančniki. Natančno število bančnih zaposlitev, ki jih bodo premestili iz Londona, sicer še ni dokončno, odvisno pa bo od dogovora britanske vlade z Brusljem. Nekateri politiki pravijo, da so bančniki pretiravali z grožnjami, kako bodo brexit škodoval britanskemu gospodarstvu. In kam se bodo selili finančniki? Šest od 13 bank se nagiba k odprtju novih poslovalnih oz. selitvi svojih operacij v Frankfurt, tri pa v Dublin.