Novembra je širša skupina proizvajalcev nafte Opec+ znižala cilj za Angolo pri črpanju nafte na 1,11 milijona sodčkov na dan. Iz urada angolskega ministra za nafto so nato sporočili, da so Opecu poslali protestno noto zaradi odločitve.

Angolski predstavnik v Opecu Estevao Pedro je po poročanju Bloomberga takrat dejal, da država ni zadovoljna z določeno kvoto črpanja nafte do leta 2024 in se ga ne namerava držati.

Angolski minister za nafto Diamantino Azevedo je sporočil, da bo Angola zapustila Opec, saj menijo, da igrajo nepomembno vlogo v organizaciji, ki ne služi interesom druge največje afriške izvoznice nafte.

Če bi bili prisiljeni zmanjšati proizvodnjo, bi bilo to proti našim ciljem, je zatrdil minister. Za zdaj po njegovih besedah določene kvote niso imele neposrednega vpliva na proizvodnjo, a če bi ostali v organizaciji, bi se to lahko slej ko prej zgodilo.

Odločitev je bila sprejeta na srečanju, ki mu je predsedoval angolski predsednik Joao Lourenco.

Nigerija in Angola sta bili med sicer več državami, ki so jim na zasedanju OPEC določili nižje kvote, potem ko več let nista dosegli prejšnjih predvidenih kvot.

Po ocenah neodvisnih virov, na katere se sklicuje OPEC, je oktobra letos Angola načrpala manj od za leto 2024 določene kvote.

Delež Opeca upada

Skupina Opec+, ki jo vodita Savdska Arabija in Rusija, v zadnjem času omejuje črpanje nafte, saj želi ohranjati cene na visokih ravneh. A cene nafte vseeno padajo na račun ohlajanja svetovnega gospodarstva in krepitve črpanja v državah izven skupine.

Delež skupine Opec+ na naftnem trgu bo letos zdrsnil na 51 odstotkov – kar je najmanj od ustanovitve skupine leta 2016, je v svojem poročilu sredi decembra navedla Mednarodna agencija za energijo (IEA).

Opec je bil ustanovljen leta 1960 v Bagdadu in ima trenutno 13 stalnih članic, poleg tega pa še deset članic razširjene skupine Opec+, med katerimi je tudi Rusija, ki pa ima zelo velik vpliv v skupini.

V preteklosti so Opec zapustili že Ekvador, Indonezija in Katar.