Drugi največji lastnik NLB-ja bi lahko po navedbah Agencije za upravljanje kapitalskih naložb države v prihajajoči dokapitalizaciji največje slovenske banke to prevzel brez prevzemne premije. To bi se zgodilo, če država pri dokapitalizaciji ne bi sodelovala.

Pod pismo sta podpisana člana uprave Marko Golob in Danilo Grašič, v njem pa so podrobneje pojasnjeni mogoči scenariji pri dokapitalizaciji NLB-ja, o kateri bodo lastniki banke odločali 27. junija.

NLB naj bi osnovni kapital povečal za 130 milijonov
AUKN je s soglasjem ministrstva za finance predvidel, da bi se v okviru dokapitalizacije NLB-ja 380 milijonov evrov odobrenega kapitala zagotovilo z izdajo nekaj več kot 5,5 milijona novih delnic po ceni 68,71 evra, ki bi jih uporabili zgolj za zamenjavo za hibridne dolžniške instrumente, tj. pogojno zamenljive obveznice oziroma t. i. obveznice CoCo.

Te predstavljajo vmesno obliko med dolžniškim in lastniškim kapitalom in se pod določenimi pogoji - če denimo količnik najbolj kakovostnega temeljnega kapitala (Core Tier 1) banke pade pod sedem odstotkov ali če nastopi neki določen datum - konvertirajo v lastniški kapital banke. Vlada je za možnost uporabe teh obveznic spremenila tudi zakon o bančništvu.

NLB naj bi ob tem osnovni kapital povečal za 130 milijonov evrov z izdajo skoraj 1,89 milijona novih delnic prav tako po ceni 68,71 evra, ki bi se jih prodalo brez objave prospekta.

Delež države bi se znižal pod 50 odstotkov
AUKN je pojasnil, da se koraka medsebojno pogojujeta. NLB mora namreč količnik Core Tier 1 najprej spraviti z obstoječih 5,94 odstotka, kar je pod zahtevanimi šestimi odstotki z lanskega stresnega testa evropskih bank, na sedem odstotkov.

Zato bi morali povečati osnovni kapital z denarnimi vložki 130 milijonov evrov. Ta je po pojasnilih AUKN-ja predvidoma oblikovan za namen zamenjave že obstoječega hibridnega instrumenta, ki ga je pred leti izdal NLB in je v lasti KBC-ja.

Belgijci bi ga po predlogu predvidoma zamenjali za delnice slovenske banke, s čimer bi se pod določenimi predpostavkami količnik Core Tier 1 povišal na sedem odstotkov. KBC bi prejeta sredstva namenil za povečanje svojega lastniškega deleža v NLB-ju z nakupom delnic banke.

Na AUKN-ju so opozorili, da bi KBC tako svoj lastniški delež v NLB-ju povečal s trenutnih 25 na 36 odstotkov, medtem ko bi se delež države in z njo povezanih lastnikov avtomatično znižal pod 50 odstotkov.

"Verjetnost za tihi prevzem je zelo visoka"
Če bi obveznice CoCo kupil samo KBC in bi sledil padec kazalca Core Tier 1 pod sedem odstotkov, bi se zaradi zamenjave teh obveznic za delnice lastniški delež KBC-ja še dodatno povečal in bi dosegel 55 odstotkov, so dodali na AUKN-ju. Delež države in z njo povezanih lastnikov pa bi se znižal na slabih 35 odstotkov.

S tem bi bil po navedbah agencije omogočen "tihi prevzem največje slovenske, sistemsko pomembne banke - in to brez kakršne koli prevzemne premije". Ob tem so dejali, da je verjetnost, da se bo to zgodilo, zelo visoka, saj bo moral NLB do konca leta najverjetneje slabiti dodatne naložbe, tako da bi bila verjetnost zamenjave obveznic v delnice velika.

Poslance zato pozivajo k temeljitemu premisleku, preden vladi omogočijo neposredno odločanje na skupščini NLB-ja, kot to predvideva predlog odloka, o katerem naj bi DZ odločal v petek.