Slovensko gospodarstvo je tudi na morebitna nadaljnja zvišanja dobro pripravljeno, bo pa država po napovedih finančnega ministra Klemna Boštjančiča s fiskalnimi ukrepi kompenzirala dražje zadolževanje.

ECB je še lani jeseni vztrajal pri prepričanju, da je inflacija tranzicijske narave in da letos povečanja ne bo, a še pred vojno v Ukrajini je začelo prevladovati drugačno mnenje, zato napoved o dvigu obrestnih mer ni presenetljiva, pravi ekonomist Mojmir Mrak z ljubljanske ekonomske fakultete: "ECB ima en cilj, in to je stabilnost cen. Inflacija je v bistvu šla daleč od tega, kar je. Mislim, da bo to povečanje šlo hitreje, kot je bilo mišljeno še pred kakšnim tednom, štirinajstimi dnevi, pa tudi danes."

Po obdobju deljenja denarja posameznikom in podjetjem ter sproščene monetarne politike se zdaj vračamo v normalne okoliščine, kakršne so bile pred obdobjem negativnih obrestnih mer, poudarja predsednik uprave NLB-ja Blaž Brodnjak.

"To je slovensko gospodarstvo absolutno sposobno prenesti, kajti tudi normalni strošek financiranja, tri, štiri odstotke na leto, in tudi prebivalstvo, ki je močno razdolženo in ima visoke prihranke, bo to razumelo oz. lahko servisiralo. Tam, kjer bodo nastopile težave, je bančni sektor dovolj robusten in ima vzpostavljene mehanizme za prestrukturiranje, za razbremenitev," je pojasnil Brodnjak.

Normalizacija obrestnih mer pa pomeni tudi, da potrebe po dodatnih fiskalnih ukrepih za gospodarstvo ni. Po napovedi Andreja Božiča, predsednika Združenja Manager, je prava grožnja drugje.

"Ali boš sploh dobil surovino? Druga stvar je plin. Do zdaj smo bili v industriji relativno še na varni strani, ker so vsi pametni imeli neke dolgoročne pogodbe. Te se bodo počasi iztekale. Lahko si zamislite, da imate zdaj 30, 40 ali 50 evrov za kubični meter, in potem pride kar naenkrat, 120, 150 ali 200. To so šoki," je povedal Božič.

Slovensko gospodarstvo in banke so sicer v dobri kondiciji, treba jim je pustiti, da delajo v normalnih okoliščinah s pozitivno obrestno mero.

Visoke cene zaradi epidemije na Kitajskem in vojne v Ukrajini

Četrtkove odločitve ECB-ja so po pojasnilih guvernerja Banke Slovenije Boštjana Vasleta povezane z zaključkom neto nakupov vrednostnih papirjev v okviru rednega programa odkupovanja vrednostnih papirjev APP, ugotovitvijo, da so izpolnjeni pogoji iz prihodnje naravnanosti denarne politike in namero po dvigu obrestne mere v juliju.

ECB bo tako z neto odkupi vrednostnih papirjev v okviru programa APP končala 1. julija, pri čemer bo okvir reinvestiranja ostal nespremenjen. Julija namerava centralna banka za 25 bazičnih točk tudi zvišati ključno obrestno mero, nadaljnji dvig pa je pričakovati septembra. Velikost dviga bo, tako Vasle, odvisna od srednjeročnih inflacijskih izgledov; če se bodo ti ohranili oz. poslabšali, bo septembra primeren večji dvig obrestnih mer. Svet ECB je tudi ocenil, da bo postopno, vendar zaporedno dvigovanje ključnih obrestnih mer primerno tudi po septembru.

"Ob tem bomo zagotovili, da se inflacija na srednji rok stabilizira pri dveh odstotkih," je, kot je poročala STA, v sporočilu za javnost zapisal Vasle.

Ruska vojaška agresija v Ukrajini in zaostreni epidemični ukrepi na Kitajskem povzročajo vztrajno visoke cene surovin in energentov ter nadaljevanje zastojev v dobavnih verigah. Posledično se v evrskem območju nadaljuje umirjanje rasti gospodarske aktivnosti in povečevanje inflacijskih pritiskov. Inflacija v evrskem območju je tako v maju znašala 8,1 odstotka in je ponovno dosegla zgodovinsko najvišjo vrednost, je spomnil Vasle.

Letos naj bi se gospodarska aktivnost po napovedih ECB-ja povečala za 2,8 odstotka v prihodnjih dveh letih pa naj bi se razmere v dobavnih verigah izboljšale, robusten trg dela, akumulirani prihranki in izdatna fiskalna podpora pa bodo omogočili stabilizacijo gospodarske rasti pri 2,1 odstotka.

Hkrati centralni bankirji pričakujejo tudi, da bo inflacija dlje časa vztrajala na višjih ravneh. Zaradi visokih cen energentov in hrane bo inflacija letos znašala 6,8 odstotka in bo močno presegala osnovno inflacijo, ki bo 3,3-odstotna. Ob pričakovani stabilizaciji inflacijskih pritiskov se bosta predvidoma obe meri do leta 2024 postopoma ponovno približani dveodstotnemu cilju ECB-ja.

Od zadnjega, aprilskega monetarnega zasedanja sveta ECB so se pogoji za financiranje na trgu dodatno zaostrili, vendar ne na račun povečanih negotovosti, temveč primarno kot posledica bolj restriktivne denarne politike centralnih bank, ki želijo stabilizirati inflacijo, navaja Vasle.

Cene delnic so upadle, zahtevane donosnosti obveznic pa so močneje porasle. Od začetka leta so stroški za zadolževanje držav evrskega območja porasli za več kot eno odstotno točko. Vlagatelji zahtevajo približno dveodstoten donos za 10-letno državno obveznico, medtem ko je donosnost še v začetku leta znašala 0,4 odstotka. Zahtevana donosnost 10-letne nemške obveznice je od začetka leta porasla z okoli nič na 1,2 odstotka.

V prvih mesecih letos so se na ravni evrskega območja začele zviševati tudi obrestne mere na bančna posojila gospodinjstvom in nefinančnim družbam, vendar so njihove ravni historično gledano še vedno zelo nizki, posojanje pa ostaja robustno, je še povedal Vasle.