Direktor analitsko-raziskovalnega centra pri Banki Slovenije Damjan Kozamernik je pojasnil, da pričakujejo močnejše okrevanje šele leta 2014, ko bi se rast lahko približala dvema odstotkoma.

Bistveno za slovensko gospodarsko je tuje povpraševanje in zaradi negotovih gospodarskih razmer v območju evra je Banka Slovenije občutno navzdol popravila napovedi rasti tujega povpraševanja. Rast izvoza bo tako letos in tudi prihodnje leto zelo omejena.
Slovenci še z zaprtimi denarnicami
Kljub temu bo neto učinek mednarodne menjave tako letos kot prihodnje leto blago pozitiven, predvsem zaradi šibkejšega domačega povpraševanja. To še bolj zaviralno vpliva na domače gospodarstvo zaradi slabega položaja na trgu dela, še vedno oteženih razmer pri vlaganjih in varčevalnih ukrepov, ki dodatno zmanjšujejo domačo porabo.

Učinek majhne domače porabe se bo nadaljeval še prihodnje leto. Pozitiven učinek zasebne porabe in močnejši prispevek vlaganj k rasti je pričakovati leta 2014.

Več čeri, na katere lahko Slovenija nasede
Položaj lahko otežijo morebitni negativni obrati v zunanjem okolju, morebitni neuspeh ukrepov za uravnoteženje javnih financ in dostopnost finančnih virov v tujini, nadaljnja gibanja v gradbenem sektorju, kjer se sicer kažejo znaki dna krize, ter razvoj razmer na trgu dela. Na srednji rok je zato težko pričakovati letno rast, ki bi dosegla tri ali štiri odstotke, meni Kozamernik.

Festićeva bi neodgovorne lastnike razlastila
Možnosti za hitrejšo rast prej vidi v uspešnem prestrukturiranju gospodarstva kot pa v spodbujanju investicijskega povpraševanja. Viceguvernerka Mejra Festić je ob tem dodala, da bi bilo treba enostavno razlastiti lastnike tistih gospodarskih družb, kjer so obveznosti višje od kapitala.

Morebitna investicijska sredstva Festićeva vidi tudi v prihrankih gospodinjstev, ki že nekaj let presegajo milijardo evrov. Ta presežek se je v preteklem obdobju prek bank v veliki meri prelival v tujino, zdaj pa ga je treba znati izkoristiti tudi za domače potrebe, je prepričana.

Guverner malce umiril žogo
Kranjec je glede izjav Festićeve zatrdil, da je treba v okviru dane zakonodaje zagotoviti, da se spoštujejo predpisi o stečajih, likvidacijah in preoblikovanju terjatev v lastništvo. Ob tem je jasno poudaril, da Banka Slovenije absolutno ne podpira nikakršne administrativne razlastitve lastnikov.

O učinku bančnih zaplemb lastniških deležev podjetij v težavah na bančni sistem pa je dodal, da je povsem jasno, kaj morajo banke storiti z zaseženimi delnicami. Zakonodaja mora tako bankam omogočiti, da uspešno opravljajo svojo osnovno funkcijo finančnega posredništva, banke pa naj ne bi bile v večjem obsegu lastnice podjetij.

Glede inflacije Banka Slovenije napoveduje, da naj bi ta letos znašala 2,3 odstotka, kar je za 0,7 odstotne točke več od oktobrske napovedi. Prihodnje leto naj bi se umirila na 1,7 odstotka, leta 2014 pa naj bi dosegla 1,8 odstotka. Levji delež so k inflaciji prispevali dražji energenti, saj osnovna inflacija na letni ravni ostaja zgolj 0,3-odstotna.