To so odprta vprašanja glede pravnega varstva za razlaščene imetnike podrejenih obveznic in delnic v bankah, s katerimi se ukvarja skupina strokovnjakov, ki jo je angažirala Banka Slovenije.

Kot je pojasnil guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle, so se iskanja možnih rešitev dejavneje lotili tudi zato, ker na Evropskem sodišču za človekove pravice proti Sloveniji poteka postopek zaradi nerazumno dolgega roka zagotavljanja primernega sodnega varstva za razlaščene imetnike vrednostnih papirjev v takratnih postopkih.

Odločitev je po Vasletovih besedah pričakovati v kratkem, Sloveniji pa poleg škode za njen ugled grozijo tudi finančne posledice v višini več sto milijonov evrov.

Poleg tega ti postopki, čeprav nobeden od trenutnih članov sveta Banke Slovenije ni bil vanje vpleten, bremenijo tekoče delovanje centralne banke in jih zato želijo čim prej umakniti z mize.

Vasle ugotavlja, da kljub storjenim korakom razlaščenci še vedno niso nič bistveno bližje učinkovitemu pravnemu varstvu, ne prek postopkov Nacionalnega preiskovalnega urada, ne prek zakona o postopku sodnega in zunajsodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, izvajanje katerega je zadržano zaradi presoje na ustavnem sodišču. To pa se je za mnenje obrnilo na Sodišče EU-ja in ne prek nedavno objavljenih izsledkov revizije računskega sodišča.

S čim vse se je ukvarjala strokovna skupina?

Zato so v iskanju rešitev poiskali skupino neodvisnih in usposobljenih strokovnjakov doma in v tujini, ki se bo lahko s tem neobremenjeno ukvarjala. S to nalogo so se spopadli redni profesor za področje civilnega in gospodarskega prava na ljubljanski pravni fakulteti Miha Juhart, nekdanji sodnik na Splošnem sodišču EU-ja, specializiran za bančno pravo EU-ja, Miro Prek, profesor za finančno in ekonomsko pravo na luksemburški univerzi in član Evropskega bančnega organa Andre Prüm ter nekdanji predsednik ustavnega in vrhovnega sodišča Franc Testen.

Kot je povedal Vasle, so dali skupini popolnoma proste roke, omejitev je bila le ta, da morajo biti vse rešitve s skladne s slovenskim pravnim redom in z mednarodnimi obveznostmi Slovenije, obenem pa morajo biti izvedljive in nesporne za kar največje število vpletenih.

Kot je na novinarski konferenci poudaril Miro Prek, je bila naloga skupine oceniti, katere sedanje rešitve niso optimalne in jih je treba spremeniti oz. dopolniti, da bodo sodni postopki, ko se bodo po odločitvi ustavnega sodišča začeli, potekali s čim manj motnjami.

Odločitve ustavnega sodišča niti v najboljšem primeru po njegovem mnenju ni mogoče pričakovati letos.

Ukvarjali so se predvsem z vprašanji odškodninske odgovornosti Banke Slovenije, pri tem pa so ugotovili, da ustavno sodišče z odločitvijo iz leta 2016 in omenjeni zakon glede izbrisov v bankah opredeljujeta njeno objektivno odškodninsko odgovornost, prepovedi monetarnega financiranja, ki je nesprejemljiva za Banko Slovenije in Evropsko centralno banko, ter z zaupnostjo dokumentov in informacij.

Povrnitvena shema na temelju koncepta pravičnih nadomestil

Proučili so različne možnosti, da bi se izognili množičnosti tožb in preobremenitvi okrožnega sodišča v Mariboru, ki bo po zakonu edino pristojno za njihovo reševanje. Tako so npr. pretehtali predloge glede vzpostavitve pravega enotnega sosporništva oz. nastopanja več oseb skupaj v civilnem sporu in se posvetili vprašanjem vzorčnih postopkov in kolektivnih tožb.

Kot rešitev, ki odgovarja na največ vprašanj glede uveljavljanja zahtevkov razlaščencev, v skupini po Prekovih besedah vidijo vzpostavitev povrnitvene sheme, saj izhajajo iz koncepta pravičnih nadomestil in izhodišča, da bi finančno breme teh nadomestil od Banke Slovenije prevzela država. Obenem bi bilo za delovanje takšne sheme treba spremeniti tudi zakon glede izbrisov ali spisati nov zakon, saj obstoječi ne omogoča zunajsodnega reševanja teh sporov. Imenovati bi bilo treba tudi poseben organ za tak način reševanja sporov.

Za razlaščence sodna pot edina zagotovljena in urejena, do prvih odločitev bo minilo še nekaj let

Prek pri tem opozarja, da je sodna pot edina, ki je za razlaščence zagotovljena in urejena. Država bi lahko že pred odločitvijo ustavnega sodišča sprejela potrebne zakonske spremembe, a se Prek sprašuje, ali je to smiselno. Treba je namreč v vsakem primeru počakati na odločitev ustavnega sodišča.

Lahko pa se do takrat pripravijo zakonske spremembe in izvedejo drugi pripravljalni ukrepi, da bodo postopki pravnega varstva, ko bodo enkrat stekli, potekali čim hitreje in tekoče. V vsakem primeru pa bo do prvih sodnih odločitev minilo še nekaj let.

Vasle je napovedal, da so s predlogi že seznanili poslanske skupine, zdaj bodo podrobneje tudi ministrstvo za finance. Pri tem se tako on kot Prek zavedata, da bosta to politična odločitev in tehtanje ter da je trenutni politični kontekst za večje zakonske spremembe zelo zahteven. Je pa obenem guverner napovedal, da bo Banka Slovenija, če bo na sodišču ugotovljeno, da je bila pri ukrepih za sanacijo bank malomarna, to škodo poravnala.